Pojdi na vsebino

Mezolit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mesolit
Splošno
KategorijaVIII. razred: Silikati, podrazred tektosilikatni zeoliti
Kemijska formulaNa2Ca2(Al2Si3O10)3·8H2O[1]
Strunzova klasifikacija09.GA.05
Klasifikacija DANA77.01.05.04
Kristalna simetrijaortorombska mm2
Osnovna celicaa = 18,4049(8) Å, b = 56,655(6) Å,
c = 6,5443(4) Å; Z = 8
Lastnosti
Barvabrezbarvna, bela, siva, rumenkasta
Kristalni habitraztegnjeni prizmatični kristali, podobni lasem ali vlaknom, žarkasti masivni kosi, stalaktitski, porcelanast
Kristalni sistemortorombski - piramidni
Dvojčičenjeznačilno dvojčičenje na {010} ali {100}
Razkolnostpopolna na {110} in {110}
Lomneraven
Žilavostkrhek
Trdota5
Sijajsteklast, če je vlaknat svilen
Barva črtebela
Prozornostpozoren do prosojen, neprozoren
Specifična teža2,26
Optične lastnostidvoosen (+)
Lomni količniknα = 1,505
nβ = 1,505
nγ = 1,505
Dvolomnostδ = 0,001
Kot 2V80° (izmerjen)
Drugolahko rahlo piroelektričen, piezoelektričen
Sklici[2][3][4]

Mezolit je tektosilikatni mineral s kemijsko formulo Na2Ca2(Al2Si3O10)3•8H2O. Spada v zeolitsko skupino silikatov in je, tudi po videzu, zelo podoben natrolitu.

Kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu v značilnih lasastih prizmatičnih kristalih. Kristali so lahko tudi igličasti, masivni ali žarkasti.[2] Je prozoren do bel in ima steklast sijaj.

Mineral so prvič opisali leta 1816 na Kiklopskem otočju pri Kataniji na Siciliji.[4] Prvi del njegovega imena je izpeljan iz grškega izraza μεσoς [mésos], ki pomeni sredi ali na sredini, ker je njegova kemijska sestava nekje med natrolitom in skolecitom.[3][4] Podobno kot drugi zeoliti se tudi mezolit pojavlja v zalivkah amigdaloidnem bazaltu, andezitih in hidrotermalnih žilah.[2]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. N. Strunz; E.H. Nickel (2001). Strunz Mineralogical Tables (9 izd.). Stuttgart : Schweizerbart, cop. COBISS 464222. ISBN 3-510-65188-X.
  2. 2,0 2,1 2,2 Handbook of Mineralogy
  3. 3,0 3,1 Mindat.org
  4. 4,0 4,1 4,2 Webmineral data