Pojdi na vsebino

Newyorški kino (Hopper)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Newyorški kino
New York Movie
UmetnikEdward Hopper
Leto1939
Katalog396.1941
Tehnikaolje na platnu
GibanjeAmeriški realizem
Mere81,9 cm × 101,9 cm
KrajMuzej moderne umetnosti (MoMA), New York

Newyorški kino (angleško New York Movie) je slika olje na platnu ameriškega slikarja Edwarda Hopperja. Slikanje se je začelo decembra 1938 in končalo januarja 1939.[1] Newyorški kino z merami 81,9 x 101,9 cm prikazuje skoraj prazno kinodvorano, ki jo zaseda nekaj razpršenih gledalcev in zamišljena voditeljica, izgubljena v svojih mislih. Hvaljen zaradi briljantne upodobitve več svetlobnih virov je Newyorški kino eno od Hopperjevih dobro cenjenih del.

[uredi | uredi kodo]

Newyorški kino je sestavljena slika, kar pomeni, da združuje več ločenih virov v eno samo delo. Tako kot pri mnogih njegovih slikah je tudi Josephine Hopper, sama po sebi slavna slikarka leta pred poroko s Hopperjem, služila kot muza za Newyorški kino, ko je pozirala pod svetilko v veži njegovega stanovanja. Kot pri mnogih drugih njegovih delih je tudi Hopper ni poskušal naslikati z očitno spolno privlačnostjo, saj je upal, da bo s svojim delom naslikal ženske s popolno poštenostjo do njihovega položaja, tako zunanjosti kot notranjosti.[2] Nekateri trdijo, da je film Newyorški kino dvojnik Bar v Folies-Bergère Édouarda Maneta iz leta 1882, pri čemer je vratarica sodobna predstavitev natakarice.[3]

Medtem ko je gledališče, prikazano v Newyorškem kinu, v celoti zasnoval on, je Hopper črpal navdih v gledališču Palace Theatre (New York), gledališču Lunt-Fontanne (takrat znanem kot gledališče Globe), gledališču Republic (danes znanem kot New Victory Theatre in Strand Theatre (Manhattan),[4] ki je naredil več kot petdeset skic gledališč, preden je začel projekt bi ostal v gledališču ves dan.[5] Kljub njegovemu navdušenju nad filmom, Newyorški kino sam prikazuje osamljenost in melanholijo, čeprav so gledališča takrat sprejela do tisoče. Poleg tega nekateri kritiki trdijo, da se je vratarica izgubila v svoji domišljiji le zaradi njene ločitve od filma, ki se trenutno predvaja, kar je bila zvijača proti občinstvu tistega obdobja in da njena ločitev vzbuja sočutje pri gledalcu.[6] Drugi trdijo, da so 'Newyorški kino in druge slike mestnega življenja Hopperjeva oda toplini in vzdržljivosti človeškega duha sredi razčlovečenega obstoja, ki je množično življenje.[7] Hopper je prav tako črpal navdih iz Edgarja Degasa - posebej Interier - v smislu kompozicije osvetlitve kot tudi splošne nočne narave dela.[8]

Identifikacija filma

[uredi | uredi kodo]

Kljub dejstvu, da sam film na sliki ni natančno znan, je Hopperjeva žena in slikarska kolegica Josephine Hopper v svojih zapiskih o Newyorškem kinu zapisala, da slika predstavlja delčke zasneženih gora. Umetnostna zgodovinarka Teresa A. Carbone trdi, da je priljubljeni film Lost Horizon (1937) najverjetnejša možnost, saj je »posnetek zasneženih Himalijskih vrhov« v filmu močno prikazan.[9]

Zgodovina razstave

[uredi | uredi kodo]

Slika Newyorški kino je bila obešena tako v Muzeju moderne umetnosti kot v Muzeju ameriške umetnosti Whitney kot del več velikih razstav Edwarda Hopperja, za katere skrbi kustosinja njegove zapuščine, Gail Levin.[10] »Edward Hopper: Umetnost in umetnik« je bila razstava umetnikovih del, vključno Newyorški kino, ki se je začela v Whitneyju in potovala v galerijo Hayward v Londonu, muzej Stedelijk v Amsterdamu, Städtische Kunsthalle v Düsseldorfu, The Art Inštitut v Chicagu in Muzej moderne umetnosti v San Franciscu. Slika Newyorški kino je bila vključena tudi v retrospektive Edwarda Hopperja v Whitneyju, Art Institute of Chicago, Detroit Institute of Arts in St. Louis Art Museum.[11]

Z anonimno donacijo je New York Movie trenutno na ogled v galerijah Alfreda H. Barra, Jr. v Muzeju moderne umetnosti.[12]

V popularni kulturi

[uredi | uredi kodo]

Newyorški kino je vplival tako na področju poezije kot filma.

Kar zadeva poezijo, so številni pesniki za svoja dela uporabili Hopperjevo portretno zabavo in refleksivno naravo vratarice. Ameriški pesnik Joseph Stanton je v svoji zbirki poezije Imaginary Museum: Poems on Art napisal pesem z naslovom Newyorški kino Edwarda Hopperja.[13] Gerald Locklin, angleški pesnik in profesor na California State University, je prav tako napisal pesem z naslovom Edward Hopper; newyorški kino, 1939.[14] Nedavno je pesnik Jacks DeWitt leta 2012 objavil pesem z naslovom Hopper: Newyorški kino.[15]

Slika je posebej znana po svojih sencah in uporabi razsvetljave, tako kot mnoga njegova dela pa naj bi tudi Newyorški kino služil kot navdih za številne filme noir in filme, ki prikazujejo žensko izolacijo. Sam Mendes se posebej sklicuje na Newyorški kino Edwarda Hopperja v svojem filmu Road to Perdition, pri čemer ugotavlja, da je osvetlitev prizora vir poezije v sliki, in trdi, da sta osamljenost in zapuščenost, ki izhajata iz delne nejasnosti njenega obraza, navdih za film.[16] Film Quentina Tarantina Inglourious Basterds iz leta 2009 ima prizor, kjer junakinja Shosanna stoji v praznem preddverju v senčni svetlobi; način, kako položi roko na brado, spominja na Hopperjevo sliko.[17] Fat City (1972) je bil še en film, na katerega je vplival Newyorški kino, saj je produkcijski oblikovalec Richard Sylbert uporabil sliko skupaj s Ponočnjaki za barvno shemo filma.[18]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Nemerov, Alexander (1. september 2008). »Ground Swell: Edward Hopper in 1939«. American Art. 22 (3): 50–71. doi:10.1086/595807. ISSN 1073-9300.
  2. ↑ Goodrich, Lloyd. Edward Hopper. New York, Whitney, 1964
  3. ↑ »New York Movie, 1939 by Edward Hopper«. www.edwardhopper.net.
  4. ↑ Schmied, Wieland. Edward Hopper, Portraits of America. New York, Prestel, 1995.
  5. ↑ McKiernan, Mike. "Edward Hopper, New York Movie 1939." Occupational Medicine. Volume 67, Issue 3, 1 April 2017. 174–175. https://doi.org/10.1093/occmed/kqx024
  6. ↑ Strand, Mark. Hopper. New Jersey, Ecco Press, 1994
  7. ↑ Canaday, John. “The Art of Edward Hopper.” The New York Times, 4 Oct. 1964
  8. ↑ Levin, Gail. Edward Hopper: The Art and the Artist. New York, Norton, 1980
  9. ↑ Carbone, Teresa A. (2016). "Busted Seams and Bad Behavior: Bodies for the 1930s". In Judith A. Barter (Ed.) America After the Fall: Painting in the 1930s. Art Institute of Chicago. pp. 168-169. ISBN 9780300214857. OCLC 1145773844.
  10. ↑ Levin, Gail. Hopper’s Places. Berkley, UC Press, 1985
  11. ↑ Goodrich, Lloyd. Edward Hopper. New York, Whitney, 1964.
  12. ↑ »Edward Hopper. New York Movie. 1939 | MoMA«. The Museum of Modern Art.
  13. ↑ Magazine, Poetry (5. december 2019). »Edward Hopper's "New York Movie" by Joseph Stanton«. Poetry Foundation.
  14. ↑ Locklin, Gerald. “Edward Hopper: New York Movie, 1939.” Ambit, no. 152, 1998, pp. 70–70. JSTOR, www.jstor.org/stable/44339441.
  15. ↑ DeWitt, Jacks. "Hopper: New York Movie." The American Poetry Review Sep 2012: 39. ProQuest.
  16. ↑ »American Cinematographer: The Road to Perdition«. theasc.com. Pridobljeno 16. novembra 2022.
  17. ↑ James, Caryn (16. avgust 2019). »Why Inglourious Basterds is Quentin Tarantino's masterpiece«. BBC. Pridobljeno 21. oktobra 2023.
  18. ↑ Theisen, Gordon. Staying Up Much Too Late: Edward Hopper’s Nighthawks and the Dark Side of the American Psyche. St. Martin’s, New York, 2006

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Newyorški kino (Hopper).
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Newyorški_kino_(Hopper)&oldid=6312416«