Normocitna anemija
Normocitna anemija je vsaka slabokrvnost, kateri je prostornina rdečih krvničk v normalnem območju.[1] Pogosto se pojavlja pri ljudeh, starejših od 85 let. Pojavnost narašča s starostjo; pri starejših od 85 let znaša že 44 odstotkov.[2] Glede na razvrstitev anemij po prostornini eritrocitov je normocitna anemija najpogostejša.[2]
Vrednosti
[uredi | uredi kodo]Normocitna anemija je opredeljena s povprečnim korposkularnim volumnom eritrocitov od 80 do 100 fl.
Vzroki
[uredi | uredi kodo]Normocitna anemija lahko nastopi zaradi:
- zavrte proizvodnje normalno velikih rdečih krvičk (npr. slabokrvnost zaradi kronične bolezni, aplastična anemija ...)
- povečanega propadanja oziroma izgube rdečih krvničk (npr. hemoliza, krvavitev)
- nekompenziranega porasta prostornine krvne plazme (npr. nosečnost, presežna količina telesnih tekočin)
- pomanjkanja riboflavina [3]
- pomanjkanja piridoksina [3]
- mešanih vzrokov, ki sicer posamezno nekateri povzročajo mikrocitno, drugi pa makrocitno anemijo.[2]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=anemija[mrtva povezava] Slovenski medicinski e-slovar.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Brill JR, Baumgardner DJ (2000). »Normocytic anemia«. Am Fam Physician. 62 (10): 2255–2264. PMID 11126852. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. junija 2011. Pridobljeno 31. marca 2011.
- ↑ 3,0 3,1 Medical Physiolgy by Kibble and Halsey, str. 295
 | Ta medicinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |