Ortonormalnost
Ortonormalnost je v linearni algebri odnos med dvema enotskima vektorjema (njuna dolžina je 1), ki sta med seboj pravokotna ˙(ortogonalna). Skupina vektorjev tvori ortonormalno skupino vektorjev, če so vsi ortogonalni in imajo dolžino 1. Ortonormalna skupina vektorjev tvori bazo, ki jo imenujemo ortonormalna baza.
Definicija
[uredi | uredi kodo]Z označimo prostor notranjega produkta. Množica vektorjev
je ortogonalna, če in samo, če velja
kjer je
- Kroneckerjeva delta
- notranji produkt v prostoru .
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]- če je skupina ortonormalnih vektorjev, potem velja
- vsaka skupina ortonormiranih vektorjev je linearno neodvisna
Zgledi
[uredi | uredi kodo]Dvorazsežni kartezični koordinatni sistem
[uredi | uredi kodo]Vektorja v katezičnem koordinatnem sistemu naj bosta in . Vektorja sta ortonormalna, če zanju velja:
- skalarni produkt je enak 0 ali
- norma vektorja je enaka 1 ali
- norma vektorja je enaka 1 ali .
To lahko zapišemo kot
- .
Kar pomeni, da je . Torej je dolžina vektorjev enaka 1, ležita pa na enotski krožnici. V ravnini sta ortonormalna vektorja polmera enotske krožnice in tvorita pravi kot. Podobno velja za trirazsežni prostor. Metoda ortogonalizacije množice vektorjev v prostoru notranjih produktov se imenuje Gram-Schmidtov proces. Običajno se to izvaja v evklidskem prostoru z uporabo linearno neodvisnih vektorjev.
Standardna baza
[uredi | uredi kodo]Standardna baza v koordinatnem prostoru je kjer je
- .
- .
Katerakoli dva vektorja in , ki imata sta ortogonalna. Vsi vektorji imajo tudi dolžino 1.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Ortogonalnost Arhivirano 2010-08-31 na Wayback Machine. (angleško)
- Ortonormalnost Arhivirano 2005-09-02 na Wayback Machine. na WordiQ (angleško)
- Ortogonalne in ortonormalne baze (angleško)