Pilot

Za druge pomene glej Pilot (razločitev).

Linijski piloti Airbus A320

Pilót (zastarelo tudi letalec) je poklic osebe, ki karierno upravlja zrakoplov in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila (type rating, class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani letalski šoli, sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot.

Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotstvo velja za pristižno dejavnost in ni namenjeno ljudskim množicam.

Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške.

Delitev pilotov

Vojaški pilot

Dassault Rafale

Glavni članek: vojaški pilot

Vojaški pilot so v osnovi vojaki in je njihovo delovanje ozemeljsko večinoma omejeno znotraj nacionalnih meja. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Najobsežnejše šolanje imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko tisoč ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo tri države: ZDA, Francija in Rusija). Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem Dassault Rafale znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem Lockheed Martin F-35 Lightning II znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023):

• 12 milijonov USD za lovske pilote F-15 Eagle, F-22 Raptorjev in F-35 Lightning II,
• 11 milijonov USD za pilote bombnikov B-52 Stratofortress, Northrop B-2 Spirit,
• 9 milijonov USD za pilote bombnikov Rockwell B-1 Lancer,
• 7 milijonov USD za pilote jurišnikov A-10 Thunderbolt II,
• 7 milijonov USD za pilote izvidnikov Boeing RC-135,
• 6 milijonov EUR za lovske pilote Dassault Rafale,
• 3 milijone USD za transportne pilote C-130J Hercules in
• 1.5 milijona USD za transportne pilote KC-135 Stratotankerjev.

Vsi seveda najprej začnejo na manjših šolskih letalih.

Civilni pilot

Poslovni pilot Gulfstream

Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. A320, B737, E-190). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah (ZDA, Združeno Kraljestvo, Nemčija, Francija, Italija, Slovenija, Grčija, Singapur, Avstralija, Nova Zelandija itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah (Ljudska republika Kitajska, Socialistična republika Vietnam, Republika Kuba, Federativna ljudska republika Jugoslavija, Ljudska demokratična republika Laos itd.) ali eno partijskih sistemih (Eritreja, Demokratična arabska republika Sahara, Venezuela, Sirija, Ruanda, Kambodža) to v večini člani partije oz. političnih strank.

Boeing 707 Pan Am - 1960ta

Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala Douglas DC-6, Lockheed Constellation, Boeing 307 Stratoliner, Martin M-130, Sikorsky S-42, Boeing 314 Clipper, Boeing 377 Stratocruiser, Bristol Britannia, Iljušin Il-18, De Havilland Comet, Tupoljev Tu-104, Boeing 707, Convair 880, Vickers VC10, DC-10, Boeing 727, L-1011, DC-8, Airbus A300,Iljušin Il-62, Iljušin Il-86, Tupoljev Tu-154), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. cockpit). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki.

V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo doktorjev znanosti je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot).

Linijska pilota na Airbus A319

Leta 2017 je bilo v svetu 290 000 prometnih pilotov (ali 29 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu. Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na miljon prebivalcev).

Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. Cessna 152 ali Piper Tomahawk) velikokrat je to v začetku v aeroklubu z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo) in napredujejo po ratingih na inštrumentalno letenje ter na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. Beechcraft Bonanza, Cessna Centurion, Commander 114, Piper Comanche) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. Cessna 340, Piper Seneca, Piper Twin Comanche) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na type rating za turbo propelerska (npr. Dash 8, ATR 72, King Air) ali reaktivna letala (npr. Airbus A320, Boeing 737, Embraer E-Jet) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami.

Air France Airbus A220

Beechcraft F33A Bonanza, Airline Training Arizona, ZDA

Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.

Največji trg dela je Azija, Severna Amerika in EU

Glede na trg je največ priložnosti za delo:

• Azija 37%,
• Severna Amerika 25%,
• Evropa 17%,
• Bližnji vzhod 11%,
• Južna Amerika 9% in
• Afrika 1%

Certifikacijski sistemi

EASA krovna letalska organizacija v EU

Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence.

FAA ureja vse vidike civilne letalstva v ZDA

Največji sistemi licenciranja v svetu so: EASA - European Aviation Safety Agency, FAA - Federal Aviation Administration, JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation, SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr.

ICAO Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva

Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene.

Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)

Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti

Kratica	Pomen	Država oz. območje	Opomba
ICAO	International Civil Aviation Organization	celi svet od 1944	osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja
FAA	Federal Aviation Administration	ZDA in pacific	sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod)
EASA	European Aviation Safety Agency	EU od 2002 dalje	članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca
JAA	Joint Aviation Authorities	Evropa 1970 do 2009	članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo
UK CAA	UK Civil Aviation Authority	UK od 2020 dalje	UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država
SHCA	Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü	Turčija	zaželena za delo v Turčiji
TCCA	Transport Canada Civil Aviation	Kanada	zelo primerljiva z FAA in EASA
GCAA	Civil Aviation Administration of China	Kitajska	zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu
DGCA	Directorate General of Civil Aviation	Indija	hitro rastoči trg
GCAA	General Civil Aviation Authority	ZAE	najbolj cenjena na bližnjem vzhodu
CASA	Civil Aviation Safety Authority	Avstralija	robustni predpisi
CAA NZ	Civil Aviation Authority of New Zealand	Nova Zelandija	cenjena na pacifiškemu območju
SA CAA	South African Civil Aviation Authority	Južna afrika	najbolj cenjena afriška licenca

Pilot pred bombnikom A-20 1942

Glede na službo

• civilni piloti (poslovni, linijski, inštruktor letenja, komercialni-dela v zraku, preizkusni piloti ali testni)
• vojaški piloti (lovski, bombniški, transportni, inštruktor letenja, helikopterski, preizkusni piloti)

Glede na tip zrakoplova

• letalski pilot
• helikopterski pilot

Glede na tip licence*

• PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala
• CPL(A) poklicni pilot letala
• ATPL(A) prometni pilot letala * obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO

Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje Beechcraft Baron

Komercialni ali nekomercialni pilot

• Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda.
• Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda.

Šolanje prometnega pilota

Ab initio usposabljanje EJ Flight Training na Cessni 152

IFR/SE šolanje na simulatorju FNTP II za enomotorna letala npr. Piper PA-28

Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM

IFR/ME šolanje na večmotornih letalih na simulatorju FNTP II npr. Piper PA-34 Seneca

(nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika JAT. Danes se stroški gibajo od 100 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni.

Šolanje na večmotornih letalih Beechcraft 58 Baron KLM letalska akademija

Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo vsakih šest mesecev na simulatorjih letenja. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati angleški jezik, saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr.

Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.

Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni

Šolanje na FFS simulatorju A-320 za tip letala

(včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo tudi po hotelih.

Flight Training Center - Frankfurt, kjer so modeli letal t.i. mockupi za usposabljanje evakuacije in požara

Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z računalniki na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas prelete le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.

Zunanje povezave:

Airbus A319 Touch and Go - Baze trening, eden izmed dražjih delov šolanja

• Šolanje Airline Training Center Arizona: https://www.youtube.com/watch?v=3HrUgoMNJUw
• Šolanje Type rating: https://www.youtube.com/watch?v=QDnh9OCtAVQ
• Šolanje Emirates Flight Training Academy Dubaj: https://www.youtube.com/watch?v=sMdflNBkyoA
• Šolanje Fly with Garrett Flight School Decisions: https://www.youtube.com/watch?v=aqw7CwRBCjM
• Šolanje University of North Dakota: https://www.youtube.com/watch?v=2WpGaqBlwts
• Šolanje L3Harris Airline Academy: https://www.youtube.com/watch?v=tCwP1iAGphw
• Šolanje Sevenair Academy: https://www.youtube.com/watch?v=cURazDN9dkM
• šolanje Embry-Riddle Aeronautical University: https://www.youtube.com/watch?v=evD-bwWqnjU
• Šolanje CAE Phoenix Aviation Academy: https://www.youtube.com/watch?v=g4jDV11uSzs

Moduli usposabljanja prometnega pilota letala

Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve	Opis	Okvirna cena (leta 2020)	Okvirno kumulativno
PPL(A) Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft)	9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: Cessna 152, Cessna 172, Piper PA-28 ipd.	13 tisoč EUR	13 tisoč EUR
ATPL teorija Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory)	14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini.	4 tisoč EUR	17 tisoč EUR
NVFR pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating)	5 ur predavanj in 5 ur letenja.	2 tisoč EUR	19 tisoč EUR
Nabiranje naleta (ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A) (ang. Commercial Pilot Licence)	Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo aeroklube.	15 tisoč EUR	34 tisoč EUR
IR/SE pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih (ang. Instrumental Rating/ Single Engine)	Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: Piper PA-28 Arrow, Beechcraft Bonanza, Commander 114, Cirrus SR-22 po pravilih inštrumentalnega letenja.	15 tisoč EUR	49 tisoč EUR
MEP(L) pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih (ang. Multi Engine Piston Land Rating)	Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: Piper PA-30 Twin Comanche, Piper PA-34 Seneca, Cessna 310, Cessna 340, Beechcraft Baron po pravilih vizualnega letenja.	4 tisoč EUR	53 tisoč EUR
ME/IR pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih (ang. Instrumental Rating/ Multi Engine)	Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje.	5 tisoč EUR	58 tisoč EUR
CPL(A) Licenca poklicnega pilota letala (ang. Commercial pilot licence Aircraft)	Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: Bonanza, Commander, Comanche, Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov.	6 tisoč EUR	64 tisoč EUR
FI(A) Inštruktor letenja (ang. Flight instructor Aircraft)	Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu.	10 tisoč EUR	74 tisoč EUR
MCC certifikat za letenja v več članski posadki (ang. Multi-Crew Cooperation certificate)	Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na simulatorju letenja. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course).	3 tisoč EUR	77 tisoč EUR
A-UPRT certifikat preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev (ang. Upset Prevention and Recovery Training)	Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi type rating.	2 tisoč EUR	79 tisoč EUR
Type Rating pooblastilo za letenje določenega tipa letala	Šolanje na določenem tipu letala, npr: Airbusu A320, A220, Boeing 737, Embraer E-Jet E2, Bombardier Dash 8, Cessna Citation. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti.	30 tisoč EUR	109 tisoč EUR
Line Training linijski trening	Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike.	30 do 60 tisoč EUR	139 do 169 tisoč EUR
ATPL(A) Licenca prometnega pilota letala (ang. Airline Transport pilot Licence)	Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot.	N/A	N/A
Kapitan letala (ang. Captain)	Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 3000 - 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane.	N/A	N/A
TRI Inštruktor za tip letala (ang. Type rating Instructor)	Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu.	10 tisoč EUR	149 do 179 tisoč EUR
TRE Izpraševalec za tip letala (ang. Type rating exeminer)	Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala.	N/A	N/A

Zgodovina prometnega letalstva - airlinerstva

Razlike med vojaškimi in potniškimi letali

Farman F.60 Goliath, predelan bombnik v potniško letalo 1920ta

Po prvi svetovni vojni je bilo na voljo veliko rabljenih vojaški letal, ki so jih skušali predelati za uporabo v civilne potniške namene, vendar za civilni trg zaradi pomankanja udobja, pomankanja prostora za prtljago, pomankanja stranišč, kuhinj in ker so imela vojaško zasnovo ter so bila grobo izdelana nikoli niso bila primerna. Takšen poskus je bila predelava francoskega dvomotornega bombnika Farman F.60 Goliath v potniško letalo z 14 potniki, letel je s potovalno hitrostjo 86 vozlov (160 km/h). Letalo je bilo izredno hrupno, hladno (ni imel gretja) in nestabilno v vetru, letelo je lahko samo v vremensko zelo dobrih pogojih.

Sikorsky S-42 1930, "Pan Am Clipper"

Drugi problem je bil, da je bilo večino vojaških letal enomotornih, saj se je za vojaške potrebe računalo, da če kakšnemu letalu odpove motor in strmoglavi ali pa zagori v zraku zaradi okvare, se bo to nadomestilo v smislu ognjene moči z večjim številom letal v bojni enoti, takšen način razmišljanja je v civilnem letalstvu nesprejemljiv, zato so vsa potniška letala vsaj dvomotorna, da odpoved motorja ne pomeni izgube letala.

Tretja pomankljivost vojaških letal je bila v večini enočlanska posadka - en pilot, kar pa v civilnem prometu spet ni sprejemljivo, saj more biti omogočeno, da gre pilot na stranišče in tudi v primeru, da se eden zastrupi s hrano ali se slabo počuti ni sprejemljivo, da je varnost leta ogrožena, zaradi tega so vsa civilna letala narejena za vsaj 2 pilota in morajo biti dovolj ergonomična, da se lahko pilot upokoji na njih in dela celotno delovno dobo.

Ford Tri-Motor 1926, počasno trimotorno potniško letalo

Čerta pomembna stvar je bila zanesljivost letenja, linija mora držati zračni most noč in dan ne glede na vremenske prilike in vojaška letala niso bila toliko obvezana, da morajo leteti v megli ali slabih pogojih kot potniška. Vojaška letala niso letela, ko so bile vremske prilike slabše. Civilna linijska letala zato, da lahko vzdržujejo redno linijo potrebujejo izjemno dobro radionavigacijsko opremo, sisteme proti zaledenitvi, da lahko letijo skozi oblake in pristanejo tudi v izjemno slabi vidljivosti ali pa močnem vetru.

Prvo takšno letalo, ki je ustrezalo potrebam potniškega prometa je bil leta 1926 Ford Trimotor za 11 potnikov z 2 pilotoma in 1 stevardeso, a je imel pomankljivost, z 93 kts (172 km/h) je bil izredno počasen in ni mogel leteti v pogojih znane zaledenitve, razlog v nizski potovalni hitrosti je bil v neuvlačljivem podvozju in precej debelem krilu, saj letalo ni imelo zakrilc. Trimotor je pomagal popularizirati številne vidike sodobne letalske infrastrukture, vključno s tlakovanimi vzletno-pristajalnimi stezami, potniškimi terminali, hangarji, letalsko pošto in radijo navigacijo - radiokompasom. Pan Am je odprl zunanje čezoceanske storitve v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja z letali Sikorsky S-42.

Rojstvo potniških linijskih letal - pionirsko obdobje airlinerstva 1930ta

Prvo sodobno potniško linijsko letalo na svetu Boeing 247 družbe United Airlines 1933

Do leta 1930ih je letalska industrija dozorela in ustanovljene so bile velike konsolidirane nacionalne letalske družbe z namenskimi letali in z rednimi mednarodnimi linijami, ki so obsegale ves svet, vključno z Imperial Airways v Veliki Britaniji, Lufthanso v Nemčiji, KLM na Nizozemskem in United Airlines v Ameriki. Večmotorna letala so lahko udobno prevažala na desetine potnikov.

Lockheed 10B Electra, Delta Air Lines 1935

Douglas DC-3 Pan American Wolrd Airlines predstavljen 1936

Prvo pravo v celoti kovinsko sodobno potniško airlinersko letalo za redni potniški promet je bil leta 1933 Boeing 247 za 10 potnikov z 2 pilotoma in 1 stevardeso letel je s potovalno hitrostjo 164 kts (304 km/h). B247 je imel je uvlačjivo podvozje, spremenjiv korak propelerjev, kantilever krilo, avtopilota, sistem proti zaledenitvi, trimerje in bil je prvo dvomotorno transportno letalo, ki je lahko letelo samo z enim motorjem (v primeru odpovedi drugega). Dizajn letal se ni veliko spremenil do pojava letal s presurizirano kabino in večjo višino leta. B247 je bil hitrejši kot vojaško lovsko letalo tistega časa Boeing P-12. Tako imenovani ''veliki štirje'' notranji prevoznik v ZDA, ki so se izoblikovali v tem času so bili: AA - American Airlines, TWA - Trans World Airlines, United Airlines in Eastern Air Lines.

Tipična letala iz tega obdobja: Douglas DC-2, Douglas DC-3, Junkers Ju 52, Junkers Ju 86, Focke-Wulf Fw 200 Kondor, Lockheed Model 10 Electra in Beechcraft Model 18 "Twin Beech".

Druga svetovna vojna in 1940ta

Lockheed L-1049 Super Constellation Trans World Airlines 1950

Douglas DC-6 Pan Am 1946

Silovit razvoj letal med drugo svetovno vojno je za potrebe bombardiranja evrope in japonske prinesel novo pridobitev airlinerjem prešurizacijo - kabino letala pod tlakom, tako so lahko letala letela višje in hitreje kot pred vojno ter tudi pri nižjih zunanjih temperaturah, poleg tega so se prvič pojavila masovno letala dolgega dosega. Vsa letal so bili tricikli, torej z nosnim kolesom. Leta 1942 so pričeli z proizvodnjo DC-4 oz. C-54. Posebej velja omeniti štirimotorca, ki je vstopil v uporabo leta 1943 in je po mnenju mnogih linijskih pilotov najlepše letalo vseh časov trorepec: Lockheed Constellation, v svoji najboljši verziji je zmogel križariti z 264 kts (490 km/h) na višini 26 000 ft (8000 m) ter je pripeljal 100 potnikov 5000 nautičnih milj (8000 km) daleč. To obdobje se je začelo zaključevati leta 1958, ko so prenehali proizvajati nova batna potniška letala.

Tipična letala iz tega obdobja: Convair CV-240, Douglas DC-4, Douglas DC-6, Lockheed L-1049 Super Constellation, Boeing 377 Stratocruiser, Iljušin Il-12, Iljušin Il-14.

Obdobje reaktivcev - Jet age

Po drugi svetovni vojni so masovno pričeli razvijat vojaške lovce z reaktivnimi motorji in nazaj zaviti krili, civilni potniški sektor je kmalu sledil z prvimi potniškimi reaktivci.

1. Generacija reaktivnih potniških letal

Boeing 707, 1958

Douglas DC-8, 1958

Obdobje reaktivcev je obdobje v zgodovini letalstva, ki ga opredeljuje pojav letal, ki jih poganjajo reaktivni turbinski motorji, ter družbene in kulturne spremembe, ki so jih spodbudila komercialna letala. Prva potniška reaktivna letala prve generacije so se začela uporabljati leta 1952 - britanski Comet. Reaktivna potniška letala so lahko letela višje, hitreje in dlje od starejših propelerskih na batni pogon, zaradi česar so bila čezcelinska in medcelinska potovanja bistveno hitrejša in lažja. Reaktivec B707 je letel s potovalno hitrostjo 515 kts (950 km/h). Poleg čistih reaktivnih motorjev so turbinsko gnani propelerski motorji v turbopropih zagotovili bolj gladko vožnjo in večjo zanesljivost, če prav popularnosti reaktivnih letal niso nikoli dohiteli.

Tipična letala iz tega obdobja: Douglas DC-8, Boeing 707, Bristol Britannia, Iljušin Il-18, De Havilland Comet, Tupoljev Tu-104, Convair 880, Vickers VC10.

2. Generacija reaktivnih potniških letal

Airbus A300, Eastern, 1977

Boeing 747, Pan Am, 1968

Druga generacija potniških reaktvinih letal se je pričela pojavljati leta 1964 in je bila v proizvodnji do 1980. To so bila že izboljšanja letala po konceptu, ki so imela integrirano avioniko, integriranega autopilota in modularno organizacijo po kabini. To obdobje je posebej zaznamovala uvedba letala Boeing 747 Jumbo Jet, saj je omogočilo, udobno potovanje po celem svetu in letalski transport ljudskim množicam. Uvedba nadzvočnega transportnega potniškega letal Tupoljev 144 in Concorde v redni promet leta 1976 naj bi povzročila nadaljnjo revolucijo v zračnem prometu z dramatičnim skrajšanjem časa potovanja, vendar letalo nikoli ni doseglo komercialnega uspeha.

Tipična letala iz tega obdobja: BAC - Sud Aviation/ Aérospatiale Concorde, Airbus A300, Boeing B727, Boeing B737-200, Boeing B747-300, Lockheed L-1011 TriStar, McDonnell Douglas DC-9, McDonnell Douglas DC-10.

3. Generacija reaktivnih potniških letal

Boeing 767, Delta Air Lines, 1982

MD-11, KLM, 1995

Tretja generacija potniških reaktvinih letal se je pojavila z vgradjo steklenega cockpita (ang. glass cockpit), TWAS sistem za zaznavanje terena in opozarjanje (ang. Terrain awareness and warning system) in FMS sistem za avtomatizacijo leta na sodobnih letalih (ang. Flight management system) leta 1980 in so nekatera še vedno v proizvodnji. Predvsem se je s to generacijo letal drastično izboljšala varnost letenja.

Tipična letala iz tega obdobja: Airbus A310, Boeing B717, Boeing 737 Max, Boeing 757, Boeing 767, McDonnell Douglas MD-80, McDonnell Douglas MD-90, McDonnell Douglas MD-11, Fokker F70, Fokker F100, Bombardier CRJ, Embraer ERJ.

4. Generacija reaktivnih potniških letal

Airbus A320, Adria Airways, 1989

Airbus A220, Swiss, 2016

Četrta generacija potniških letal se pojavi leta 1988 z razvojem letala Airbus A320 in Fly-by-wire načinom upravljanja letala. Omogoča tudi samodejne funkcije, ki ne zahtevajo pilotovega posredovanja (npr. stabilizacija leta). Letala s takim sistemom upravljanja imajo matematično dokazano najboljšo varnostno statistiko.

Tipična letala iz tega obdobja: Airbus A220, Airbus A320, Airbus A330, Airbus A340, Airbus A350, Airbus A380, Boeing B777, Boeing B787 Dreamliner, Embraer E-Jet E2, Suhoj Superjet.

Civilne pilotske uniforme

Pilotska uniforma izhaja iz mornarice

Družba Pan Am je prva uvedla pilotske uniforme leta 1931

Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati šele, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje.

Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover.

Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme

Posadka družbe Condor

Pilotska kapa družbe Norwegian

Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939

Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence.

Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah

Št. črtic	Pomen	Slika Rokav in Epoleta	Opomba
I	kabinsko osebje, kadeti - letalski študenti load master		Nosi kabinsko osebje (npr. Lufthansa) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom.
II	šef kabine (purser), letalski inženir, drugi častnik (dolgi leti nad 6h), mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi)		Stare letalske družbe (npr. British Airways) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka.
III	starejši prvi častnik (5 let služenja družbi)		Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih.
IIII	kapitan letala, kapitan inštruktor		V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. Emirates).

Letalska kultura

General Douglas MacArthur z letalskimi očali leta 1944

Pan Am je prekašal ladijski promet po številu prepeljanih potnikov čez ocean

Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska kultura, ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju.

Princ Viljem Aleksander Nizozemski pred letalom Beechcraft Bonanza na letalski akademiji 1987, danes pilot v KLM-u

Chuck Yeager Bell X-1 1947

Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi je imela vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45) in Swissair (1931-02).

Ernest Gann 1942

Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv nemškega vojnega letalstva v evropi ter predvsem ameriškega vojaškega letalstva na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z atomsko bombo. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.

Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): Boeing 707, Douglas DC-8; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od B-707 in Ju-52.

Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha.

Neil Armstrong X-15 1960

Znani piloti

John Travolta v cockpitu Boeing 707

George H.W. Bush v letalu Grumman TBM Avenger na letalonosilki USS San Jacinto, 1944

Vsekakor pa so piloti, ki so bili znane osebnosti določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva:

Kralj Viljem Aleksander Nizozemski vsaj dvakrat na mesec leti kot kopilot v KLMu

• John Travolta,
• Harrison Ford,
• Tom Cruise,
• Brad Pitt,
• Angelina Jolie,
• Enrique Iglesias,
• Lorenzo Lamas,
• James Edward Franco,
• Bruce Dickinson,
• Jake Pavelka,
• Bud Spencer,
• Clint Eastwood,
• Morgan Freeman,
• Niki Lauda,
• Dietrich Mateschitz,
• Walter Wolf,
• Ivo Boskarol,
• Elon Musk,
• Neil Armstrong,
• Chuck Yeager,
• Bob Hoover,
• Ernest Kellogg Gann,
• Wolfgang Langewiesche,
• Sully Sullenberger,
• Charles Lindbergh,
• Amelia Earhart,
• George W. Bush,
• George H.W. Bush,
• Dwight D. Eisenhower,
• Eleanor Roosevelt,
• Yuri Gagarin,
• Eddie Rickenbacker,
• Alan Bartlett Shepard mlajši,
• Arthur Morton Godfrey,
• John McCain,
• Edwin Aldrin,
• James Stewart,
• Susan Oliver,
• Claire Lee Chennault,
• Sydney Pollack,
• Michael Bloomberg,
• John Denver,
• Howard Hughes,
• Thomas H. Friedkin,
• Gene Roddenberry,
• Phil McGraw,
• Kermit Weeks,
• Robert Zemeckis,
• Clay Lacy,
• Hal Fishman,
• Paul Moyer,
• John F. Kennedy Jr.,
• Joseph P. Kennedy mlajši,
• Princ Khalid bin Salman Al Saud,
• Princ Filip, vojvoda Edinburški,
• William, valižanski princ,
• Kralj Viljem Aleksander Nizozemski

Letalski filmi

Top Gun Maverick 2022

Velik promotor letalstva je bil vedno tudi Hollywood v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov:

Sie wollten den Himmel erobern 2015

Memphis Belle 1990

• A Yank in the R.A.F. (1941)
• Twelve O'Clock High (1949)
• Flying Leathernecks (1951)
• Above and Beyond (1952)
• Flat Top (1952)
• The Bridges at Toko-Ri (1954)
• The High and the Mighty (1954)
• The Dam Busters (1955)
• The Court-Martial of Billy Mitchell (1955)
• Jet Pilot (1957)
• 633 Squadron (1964)
• Battle of Brittan (1969)
• Catch-22 (1970)
• Tora! Tora! Tora! (1970)
• Midway (1976)
• Airplane! (1980)
• Daleko Nebo (1982)
• Top Gun (1984)
• Bat*21 (1988)
• Always (1989)
• Memphis Belle (1990)
• Air America (1990)
• Flight of the Intruder (1991)
• Band of Brothers - mini series (2001)
• Behind Enemy Lines (2001)
• Catch Me If You Can (2002)
• Pearl Harbor (2001)
• The Aviator (2004)
• One Six Right (2005)
• Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005)
• Amelia (2009)
• Flight (2012)
• Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015)
• Sully (2016)
• American Made (2017)
• Midway (2019)
• Devotion (2022)
• Top Gun: Maverick (2022)

Letalski artikli

• Galerija popularnih produktov letalske kulture
• 
  Aluminjasti kovčki
• 
  Pilotska knjižica
• 
  Analogna pilotska ura
• 
  CRP-5 analogni računalnik
• 
  Aktivne letalske slušalke
• 
  Nepolarizirana letalska sončna očala
• 
  Pilotska A-2 usnjena jakna
• 
  VFR navigacijska karta
• 
  Analogna pilotska ura
• 
  IFR priletna karta za ILS
• 
  Remove before flight obeski
• 
  E6B analogni računalnik
• 
  Linijski šestvaljnik
• 
  V12 motor
• 
  Bokserski šestvalnik
• 
  Turboreaktivni motor
• 
  V12 kompresorsko polnjen
• 
  Ročna prenosna svetilka
• 
  Nepolarizirana pilotska sončna očala
• 
  MA-1 pilotska tekstilna bombniška jakna
• 
  Bela podložna majica za pod kombinezon
• 
  Pilotska kolenska plošča - za pisanje
• 
  Tablični računalnik
• 
  VHF radijska postaja 108-136 MHz
• 
  Prenosna baterija
• 
  Pilot trolley za v cockpit potniških letal
• 
  Letalske knjige

Najbolj tipični letalski artikli:

• ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami
• letalska (poslovna) torba za laptop
• pilotski kovček (pilot trolley)
• aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih
• aluminjasta prtljaga
• aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho
• letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - analogni računalnik, - ploter (ravnilo)
• letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte
• usnjeni registri za IFR,VFR karte
• usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja
• kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne
• kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco
• žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida
• odsevni telovnik za na platformo
• usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083
• tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15,
• letalski kombinizon (vojska)
• tablični računalnik 8.3'' za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti
• tester vode v gorivu z izvijačem
• ročna VHF radijska postaja
• usnjene rokavice
• cargo hlače
• debela topla športna mikica brez kapuce
• bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco)
• dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače)
• nepremočljivi topli gležnarji
• dežni plašč (trench coat)
• letalska značka
• prenosna baterija (powerbank)
• ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico
• letalska ročna analogna ura
• remove before flight obeski
• nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk
• različne kape za zaščito glave pred soncem
• glušniki oz. čepi za zaščito sluha
• operativni priročnik letala vezan v usnje
• evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje
• usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate
• papirnata beležka in brezčrtni blok A5

Tržne zahteve za pilote

Lufthansa Cessna Citation CJ 1 tečaj JOC - letenja z reaktivnimi motorji

Možnosti zaposlovanja v civilnem letalstvu: šolanje pilotov, dela v zraku, poslovno letalstvo, ACMI (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance) pomen kratice: letalo, posadka, vzdrževanje in zavarovanje; nizkocenovne družbe, regionalne družbe in velike družbe.

Tržne zahteve za prometne pilote

Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines Airbus A320 v pilotsEye.tv

Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke. Tipične zahteve, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so:

Star Alliance A340 Frankfurt

• državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke
• mednarodni potni list in pravica do dela in bivanja v dotični državi
• Type rating za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis
• ICAO nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5
• zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika
• 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe
• CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
• veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
• pripravljenost na cepljenje s cepivi (rumena mrzlica, meningokokni meningitis, tifus, polio, hepatitis idr)
• pripravljenost na testiranje na psihoaktivne snovi pred in med zaposlitvijo
• telesna višina: 157-198 cm
• LVO Low Visibility Operations certifikat
• sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena
• varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri
• potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
• potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
• 2000 ur skupnega naleta, tipično zaželeno na letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton
• 1000 ur naleta na letalih FBW fly-by-wire
• 500 ur naleta na tipu letala

Tržne zahteve za inštruktorje letenja

Airline Training Center Arizona Lufthansa Bonanza F33

Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve za zaposlitev v veliki (nad 30 letal) mednarodni letalski akademiji so:

KLM Beechcraft 58 Baron šolanje na večmotornih letalih

• mednarodni potni list in pravica do dela in bivanja v dotični državi
• računalniška pismenost in uporaba MS Office
• ICAO nivo angleškega jezika 5
• CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A)
• IR/SE, IR/ME veljavni ratingi
• FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI
• veljavno zdravniško spričevalo I. razreda
• potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek
• potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči
• Ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta
• 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN in jadralno ne velja)
• 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A)
• 500 ur IFR dejanskega naleta
• 30 ur MEP dejanskega naleta

Airline Training Center Arizona

Glej tudi

• letalski as
• pilot (televizija)
• pilot (pomorstvo)
• seznam slovenskih letalcev
• seznam slovenskih vojaških pilotov