Pojdi na vsebino

Pogovor:Pekel pri Borovnici

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ime potoka

[uredi kodo]

Nekje piše, da skozi sotesko teče potok Otavščica, drugje spet, da je to Borovniščica. Če kdo pozna razliko, naj prosim popravi v članku. lp,. --Ziga 13:28, 29 julij 2006 (CEST)

Glede imena potoka - možno je tudi, da ima isti potok dve imeni - se bom skušal pozanimati pri znancih-domačinih.--Stebunik 20:39, 28. december 2024 (CET)[odgovori]

Glede tega sem našel naslednjo razlago, pa še več njih, od katerih navajam nekatere: [1] [1] [2] --Stebunik 00:30, 29. december 2024 (CET)[odgovori]

[3]. Če nisi domača v navajanju, prekopiraj samo moje citiranje - besedilo v teh citatih pa povzemi s svojimi besedami - in članek bo že samo z omenjenimi navedbami bogatejši.--Stebunik 07:20, 29. december 2024 (CET)[odgovori]

Kdo je požigal

[uredi kodo]

V članku piše:

V vznožju soteske je nekaj let obratovala tudi manjša predelovalnica lesne biomase v lepenko, vendar so jo Italijani med okupacijo požgali.

Dobro bi bilo priti si na jasno, ali to navaja kak vir ali je to samo domneva, "ker so Italijani med vojno požigali". Vsekakor ni neznano dejstvo, da so "Italijani" (tj. italijanske zasedbene oblasti v tkim. Ljubljanski pokrajini) požigali vasi, zlasti kadar so jih kje iz zasede napadli partizani. To sem osebno slišal od nekega pokojnega domobranca, ki je bil sicer v svojih sodbah izredno zadržan in po mojem mnenju kar se da objektiven: "Toliko je bilo (namernih) napadov, da smo gledajoč iz Ljubljane opazovali na jugu, kako na več straneh ponoči gori. Domačini tu niso mogli nič pomagati in so bili glavni talci in žrtve obojih. Po kakem napadu so partizani pobegnili ali se skrili, domačini pa so ostali brez sredstev za življenje. Poleg tega pa so jim požgali domačije okupatorji, pa je bilo logično, da so partizani dobili nove borce, ki so se hoteli maščevati storiteljem." (Janez Ambrožič +2019 skoraj stoletnik, v nevezanem pogovoru okoli 1. maja 1971). Domačini so mi pripovedovali, da je tako bila požgana tudi vas Mačkovlje pri Trstu, ki so jo pozneje domačini obnovili in se preživeli vrnili.

Znano pa je, da so požigali tudi partizani, tako na primer bližnji Grad Turjak, in še več gradov zlasti na Dolenjskem, kot npr. starodavni grad v Mokronogu, pa župnišče na Bučki, ki so ga imeli za najlepše župnišče na Dolenjskem. Požigali pa su tudi cerkve, na primer romarsko Marijino cerkev v Grahovem - ko so zažgali tudi pesnika Balantiča, pa cerkev v Žužemberku. Zato bi bilo zaradi zgodovinske resnice dobro navesti kak nepristranski vir, da so to in to stavbo res zažgali ali "tujci" (Italijani) ali "naši" (partizani). Pri takem splošno sprejetem poimenovanju seveda ne mislimo na cel narod, niti na celo vojskujočo se stran - saj navadni ljudje in celo vojskujoči se vojaki v večini primerov niso bili glede tega nič vprašani in torej nič krivi - ali pa so tvegali lastno življenje, če ne bi ubogali zapovedi (kar seveda zmanjšuje osebno odgovornost), kajti še v JNA je veljalo pravilo: "naređenje-izvršenje", oziroma "izvrši, pa se žali".--Stebunik 20:39, 28. december 2024 (CET)[odgovori]

Ocena članka in navajanje ali citiranje

[uredi kodo]

Če bi lahko kar tako na hitro ocenil članek, bi mu dal oceno odlično. Njegova glavna pomanjkljivost pa je v tem, da sproti ne navaja citatov, kot sem omenil zgoraj glede tistega požiga. V takih spornih zadevah je vedno dobro navesti citat - boljši katerikoli kot noben. Čeprav moja dognanja niso najnovejša in ima slovenska Wikipedija kak nov način, pa bi pokazal preprost način, kako omenimo citat iz kake knjige ali s spleta. Prednost takega načina je, da vsakdo lahko preveri, ali je naša zapisana trditev dokumentirana in kje:

kako citiramo oziroma navajamo knjigo (lahko čisto preprosto ali malo bolj natančno)

[4] [5] [6].

kako navajamo splet
Navedi splet (sl):

[7]

Navedi splet (en):

[8]

Ni rečeno, da boste pri mojih citatih našli tisto mesto - ampak sam vzorec pri meni deluje, če ga uporabim danes. Če delamo tako - se razume, da je dovolj vsaj nekaj citatov, zlasti pa ob spornih trditvah - pa bo članek pridobil na znanstveni veljavi, pa tudi na objektivnosti (četudi bi vse trditve ne bile stoodstotno ugotovljene). To je podobno, kot delajo študentje pri diplomski nalogi ali tisti, ki hočejo doseči kak znanstveni naslov; Wikipedija pa je znanstvena enciklopedija in kot tako jo danes upošteva ves svet; zato se velja potruditi. Veliko uspehov tudi v Novem letu, saj sem prebral, da si eden od najpridnejših Wikipedistov.

Sklici

[uredi kodo]
  1. ↑ »Borovniščica ali Otavščica?«. Google lens. Pridobljeno 28. decembra 2024.
  2. ↑ Boštjan Burger (1993). »Pekelski slapovi«. Moja Slovenija. Pridobljeno 28. decembra 2024.
  3. ↑ »Soteska Pekel in Pekelski slapovi«. Borovnica: Borovnica – mali raj na robu Barja. Pridobljeno 29. decembra 2024.
  4. ↑ M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 69.
  5. ↑ F. Chobot. A pápák története. str. 59.
  6. ↑ Martin Bitschnau, Hannes Obermair (2009). Tiroler Urkundenbuch, II. Abteilung: Die Urkunden zur Geschichte des Inn-, Eisack- und Pustertals. Bd. 1: Bis zum Jahr 1140;. Innsbruck: Universitätsverlag Wagner. str. 126s. ISBN 978-3-7030-0469-8.
  7. ↑ »Julius I«. History.com. Pridobljeno 29. oktobra 2011.
  8. ↑ »William Shakespeare Featured Article«. Histoire de. Pridobljeno 19. marca 2014.

--Stebunik 22:22, 28. december 2024 (CET)[odgovori]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pogovor:Pekel_pri_Borovnici&oldid=6362558«