Pogovor:Termoelektrarna

V tem članku še nenavedeni viri toplote za TE

Obstaja vsaj nekaj TE, v katerih vodo uparjuje sonce (polje ogledal se računalniško usmerja tako, da je odboj zbran na grelno posodo). Možno je tudi uparjanje z geotermalnimi viri (vodenje vode na področje oziroma globino, kjer je temperatura okolice nad vreliščem vode; ne vem ali oziroma kje se že uporablja). V obeh teh primerih za ostalo v grobem velja, kar je opisano tu. --Marjan Tomki SI (pogovor) 17:49, 10. februar 2021 (CET)

@Marjan Tomki SI: Za oboje imamo članek. Za prvo je heliostat za drugo pa članek Geotermalna energija. Sicer pa v teh primerih ne sežigah energetskega vira ampak segrevaš vodo z pomočjo nečesa. LP, --A09090091|(pogovor) 17:55, 10. februar 2021 (CET)

• @A09090091: Po etimologiji (thermos - toplota) je termoelektrarna po definiciji elektrarna na toploto (iz kakršegagoli vira), in implicitno (ni izrecno navedeno) v tu obravnavanih primerih na parni pogon.

V obstoječem članku je kot poseben primer (poleg izgorevanja goriv za uparitev in pregrevanje pare) kot vir toplote naštet tudi JE (na cepitev jeder, zlivanje jeder je - kolikor je že uspelo - še laboratorijsko), in plinska, ampak v bistvu je - kot sem zapisal - TE elektrarna na vsak toplotni vir.

V sedanji rabi se praviloma privzame tudi, da je pri TE pretvorba toplote v elektriko preko pare, kar pa ni nujno. V bistvu so TE tudi vse elektrarne na pogon z motorji z notranjim izgorevanjem, vključno z alternatorji v večini sodobnih (l.2020) avtomobilov.

Pa so nedvomno taki (mpr. plinske turbine, turbine na kerosen, batni motorji, Wankel... povzod kjer je notranje zgorevanje, pa poganja električni generator), a je v principu brez dvoma v vsakem takem primeru tudi termoelektrna.

• Princip TE z motorji na notranje zgorevanje je v zadenjih desetletjih (recimo od 2000 ali že desetletje prej) v sistematični rabi v mnogih, zlasti velikih plovilih, pa tudi vlačilcih velikih moči in sodobnih gasilskih ladjah.

Če pogledaš katerokoli plovilo, ki kot primarni pogon uporablja električne potisnike (zdajle se ne spomim, kako se reče tistim, ki so hkrati krmila), ima v osnovni strojnici praviloma električne agregate, prenos na vijak pa je v tem primeru električen in ne več z gredjo.

To ima precej zaželenih posledic (ni mase pogonske gredi, ni preboja pod vodno gladino skozi protipotopitvene prekate - kable je mogoče peljati nad stenami prekatov, lahko imaš pognane le agregate za potrebno hitrost in s tem boljši izkoristek pri hitrostih, manjših od maksimalne...)

To ima tudi neželene posledice (primer odpoved tudi vseh maneverskih sposobnosti na primer na Costa Concordia po zalitvi električnega stikališča, ali še nekaj drugih zelo hudih težav potniških križark družb Costa in Carnival Enterprises zaradi izpada vseh virov elektrike zaradi požarov v stikališču).

Mimogrede, Titanik je imel večstopenjsko uporabo toplotne energije - turbino in batne parne motorje za različne tlake (delno ekspandirano iz ene stopnje uporabljeno v naslednji). Edina razlika je bila, da takrat še ni bilo dovolj gospodarnih električnih motorjev in generatorjev, sicer bi to verjetno vpeljali že takrat.

Če nimamo takega pristopa pri člankih na wikipediji, se te informacije skozi čas izgubijo (postanejo neopazne, razen če greš neposredno ali posredno v stare vire). In če teh reči ne uredimo, postanejo reči zapletene in težko razumljive; če jih, pa enostavne in razumljive komurkoli, ne le strokovnjakom ozkih področij.

Mimogrede - veš, od kod se jemlje energija iz plimovanja? Če gledaš prav, je enostavno. Plimovanje je posledica vrtenja zemlje v težnostnem polju (največji vpliv je Lune in Sonca). "Izgube" pri tem (erozija zaradi plimovanja, termične...) se poznajo v majhnih, a merljivih in izmerjenih podaljševanjih povprečne dolžine dneva (dolžina dneva variira tudi glede na to, kje na orbiti okrog sonca smo, zato povprečni)(za oboje glej en: Earth's rotation. Trenuto je to (prestopne sekunde) treba upoštevati le pri zelo natančnih rečeh (recimo GPS).

V bistvu je podobo tudi z geotermalno - tudi za to toploto astrofiziki kot bistven del (poleg jedrskegih sprememb) vidijo vir v plimovanju. Odvzem energije v majhnih količinah ni videti problem, a tudi to v bistvu ni obnovljiv vir energije.

Če najdemo način, da pomilijonterimo ali več uporabo energije iz plimovanja (potreba po energije je zdaj verjetno blizu eksponentni), bo upočasnitev iz milisekund verjetno prešla v sekunde in desetine sekund na leto in v nekaj stoletjih nehala biti zanemarljiva. Pri tem ne poznam zdaj izvedljivega načina, kako ponovo pospešiti vrtenje zemlje, če ga zavremo, in že zdaj predvidljive posledice zaustavitve niso trivialne. V glavnem, za (zlasti za razrede velikosti veliko, recim 10na9 ali večkrat) povečanje odvzemanja energije plimovanja te ne bi smeli brez temeljitega premisleka šteti za obnovljiv vir energije, tako kot tudi Sonca ne (pri njem le velja, da naš dosedanji način uporabe prejete energije ne vpliva na njegovo trajanje, obnovljivo nam pa sonce v resnici ni).

Povzetek: vedenje in znanje o toplotnih elektrarnah v naših člankih tu bi bilo dobro (in verjetno treba) preurediti. Termoelektrarne so v bistvu - na katerikoli način in iz kateregakoli vira - pretvarjanje iz toplote v elektriko. Heliocentrale (na Zemlji - za vesoljska plovila so posebnosti) lahko uporabljajo toploto ali fotoefekt (optimum bi bil, če uporabiš oboje, IR za toploto in višje frekvence - odvisno od procesa, katere - za fotoefekt, pa še z odpadno toploto zaradi nepopolnosti izkoristka tudi pri fotefektu imaš opraviti).

Ampak pred tako preureditvijo nas najbrž čaka še nekaj razprave.--Marjan Tomki SI (pogovor) 19:43, 10. februar 2021 (CET)

Da ne zaidemo:

1. Po slovarski definiciji (SSKJ) je termoelektrarna elektrarna, ki proizvaja električno energijo iz toplotne energije goriva. Torej heliostati in geotermalne elektrarne ne spadajo sem.
2. Elektrarna (spet po SSKJ) pa je objekt z napravami za proizvajanje električne energije. Torej odpadejo pogonski stroji v vozilih.

Če bi razumeli pojme širše, bi lahko obravnavali kot termoelektrarne vse, kar omenjaš, a menim, da se je bolje držati splošneje uveljavljenih definicij.

— Yerpo ^Ha? 20:10, 10. februar 2021 (CET)

Izpusti v okolje

Tudi tako imenovana odpadna toplota je definitivno eden od izpustov v okolje (ogrevanje Save pri JE Krško vpliva na življenje v njej; ker pazijo - avtomatično - na dovolj majhen gradient, naj ne bi bilo prehudo, ipd.); po drugi plati izpust toplote v zrak (hladilni stolpi) poleg toplote sprošča tudi velike količine vlage, ki se (zlasti tam, kjer je dovolj kondenzacijskih jeder, kot pri TE na zgorevanje, ki ni popolno, recimo TE Šoštanj) vežejo v oblake, ti pa s spremembo osončenosti podlage in albeda povzročajo spremembo vremenskih vzorcev, s tem pa posredno tudi na priraste v kmetijstvu in gozdarstvu...

Tudi s tega stališča - ne le zaradi neposrednega izkoristka - je pomembno zajeti in (dobro premišljeno) uporabiti čimveč "odpadne toplote" termoelektrarn kateregakoli tipa. --Marjan Tomki SI (pogovor) 18:12, 10. februar 2021 (CET)