Pokrajine Italije

Pokrajine Italije (italijansko province d'Italia) so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami (comune) in večjimi deželami (regione).

Upravna ureditev

Italijanska republika je bila v skladu z Zakonodajno odločbo iz 18. avgusta 2000 št. 267 upravno reorganizirana. Po njej pokrajine še vedno predstavljajo vmesno upravno stopnjo med občinami (comune) in deželami, vendar niso več edini upravni, organizacijski in statistični subjekti druge stopnje, ampak je teh enot skupno sedaj 107:

80 aktivnih pokrajin;
2 avtonomni pokrajini (Tridentinsko in Bolzano) v deželi Trentino - Zgornje Poadižje (Trentino-Alto Adige)
9 nekdanjih pokrajin dežele Sicilija je nadomeščenih s šestimi medobčinskimi zvezami (Libero consorzio comunale)
14 metropolitanskih mest (Città metropolitane)
4 nekdanje pokrajine dežele Furlanija - Julijska krajina tj. (Trst, Gorica, Videm, Pordenone), ki so delovale samo kot statistične enote, so bile nadomeščene z 18 medobčinskimi zvezami (Unione Territoriale Intercomunale)
dežela Dolina Aoste, kot ena sama statistična enota, je dežela s pristojnostmi pokrajinske uprave in ostaja nerazdeljena na pokrajine

Zgodovina

V predrepubliški Italiji je bilo državno ozemlje razdeljeno na 59 pokrajin in še ni zavzemalo mesta Mantove in današnjih dežel Benečija, Furlanija - Julijska krajina, Trentino - Zgornje Poadižje ter Lacij.

Leta 1866 sta bili priključeni Italiji Benečija in Furlanija, nekaj let za tem Mantova in leta 1870 Rim, s čimer je število pokrajin naraslo na 69.

Leta 1920 je s pridobitvijo Trenta, Trsta in Dalmacije, leta 1924 pa še Reke, Italija obsegala vsega 76 pokrajin.

Leta 1927 je bila upravna razdelitev države popolnoma prenovljena; več pokrajin je bilo preimenovanih in kar 17 jih je bilo na novo ustanovljenih. V naslednjih letih se je urejanje nadaljevalo in v obdobju fašizma je bilo v Italiji že 94 pokrajin, brez kolonij in gubernij.

Po drugi svetovni vojni so odpadle dalmatinske in istrske pokrajine, pa tudi tržaška, ki so jo zasedli zavezniki. Republika Italija je tako nastala z 91 pokrajinami. Stanje je ostalo nespremenjeno vse do leta 1968, ko je bila ustanovljena pokrajina Pordenone, nato leta 1970 Isernia in leta 1974 Oristano.

Leta 1992 je bilo ustanovljenih 8 novih pokrajin in po letu 2000 še novih 7.

Metropolitanska mesta Italije

Glavni članek: Metropolitanska mesta Italije.

Metropolitanska mesta v Italiji (italijansko città metropolitane d'Italia) so upravne enote Italije, ki delujejo od leta 2015 in so posebna vrsta pokrajine. Metropolitansko mesto, kot je opredeljeno z zakonom, vključuje veliko jedro mesta in manjša okoliška naselja, ki so z njim tesno povezana tako z gospodarskimi dejavnostmi in bistvenimi javnimi storitvami kot tudi s kulturnimi odnosi in teritorialnimi značilnostmi.

3. aprila 2014 je italijanski parlament odobril zakon, ki je ustanovil 10 metropolitanskih mest v Italiji^[1] brez avtonomnih regij. Kasneje so dodali še štiri. Nova metropolitanska mesta delujejo od 1. januarja 2015.

Zanimivosti

Dvojezičnost je po zakonu uveljavljena v pokrajinah Bolzano/Bozen in Dolina Aoste. Tržaška pokrajina ni dvojezična, ker je dvojni uradni jezik v veljavi le v nekaterih občinah.

Največ prebivalcev je v metropolitanskem mestu Rim (slabega 4,23 milijona), najmanj v pokrajini Isernia (malo pod 80.000). Največja je sardinska pokrajina Sassari (7691,75 km²), najmanjša je Trst (212,50 km²).

Seznam in statistika

Spodnja tabela prikazuje površino in število prebivalcev v italijanskih pokrajinah in upravnoozemeljskih enot iste stopnje (metropolitanska mesta, enote deželne decentralizacije, svobodni občinski konzorciji) leta 2023.

Dežela	Grb	Pokrajina	Okr.	Površina (km²)	Prebivalstvo (1. 1. 2023)	Št. občin	Leto ustanovitve
Abruci		Chieti	CH	2.599,53	372.640	104	1861
		L'Aquila	AQ	5.047,34	287.806	108	1861
		Pescara	PE	1.230,29	313.110	46	1927
		Teramo	TE	1.954,34	299.071	47	1861
Apulija		Bari^[a]	BA	3.862,66	1.225.048	41	1861
		Barletta - Andria - Trani	BT	1.542,99	379.509	10	2004
		Brindisi	BR	1.861,33	379.522	20	1927
		Foggia	FG	7.007,33	595.682	61	1861
		Lecce	LE	2.798,88	771.230	96	1861
		Taranto	TA	2.467,33	556.692	29	1924
Bazilikata		Matera	MT	3.478,84	191.102	31	1927
Bazilikata		Potenza	PZ	6.594,28	346.475	100	1861
Benečija		Belluno^[b]	BL	3.609,98	198.105	61	1866
		Benetke (Venezia)^[a]	VE	2.472,88	835.895	44	1866
		Padova	PD	2.144,12	930.349	102	1866
		Rovigo	RO	1.819,86	227.941	50	1866
		Treviso	TV	2.479,80	878.828	94	1866
		Verona	VR	3.096,28	925.656	98	1866
		Vicenza	VI	2.722,45	852.779	114	1866
Dolina Aoste		Dolina Aoste (Valle d'Aosta/Vallée d'Aoste)^[c]	AO	3.260,85	123.130	74	1927
Emilija - Romanja		Bologna^[a]	BO	3.702,25	1.014.124	55	1861
		Ferrara	FE	2.627,38	339.287	21	1861
		Forlì - Cesena	FC	2.378,32	391.648	30	1861
		Modena	MO	2.687,88	704.332	47	1861
		Parma	PR	3.447,40	451.688	44	1861
		Piacenza	PC	2.585,76	284.220	46	1861
		Ravena (Ravenna)	RA	1.859,39	386.355	18	1861
		Reggio Emilia	RE	2.291,15	526.990	42	1861
		Rimini	RN	921,90	338.934	27	1992
Furlanija - Julijska krajina		Gorica (Gorizia)^[d]	GO	475,40	138.034	25	1923
		Pordenone^[d]	PN	2.275,35	310.133	50	1968
		Trst (Trieste)^[d]	TS	212,50	228.705	6	1923
		Videm (Udine)^[d]	UD	4.969,23	517.376	134	1866
Kalabrija		Catanzaro	CZ	2.415,41	342.021	80	1861
		Cosenza	CS	6.709,62	672.432	150	1861
		Crotone	KR	1.735,65	162.749	27	1992
		Reggio Calabria^[a]	RC	3.210,31	518.699	97	1861
		Vibo Valentia	VV	1.150,62	150.709	50	1992
Kampanija		Avellino	AV	2.805,96	398.932	118	1861
		Benevento	BN	2.080,37	263.125	78	1861
		Caserta	CE	2.651,28	906.074	104	1861
		Neapelj^[a]	NA	1.178,94	2.980.338	92	1861
		Salerno	SA	4.954,05	1.061.067	158	1861
Lacij		Frosinone	FR	3.246,96	467.866	91	1927
		Latina	LT	2.256,14	566.996	33	1934
		Rieti	RI	2.750,24	150.457	73	1927
		Rim (Roma Capitale)^[a]	RM	5.363,22	4.227.059	121	1870
		Viterbo	VT	3.615,16	308.158	60	1927
Ligurija		Genova^[a]	GE	1.833,75	816.606	67	1861
		Imperia	IM	1.154,76	208.792	66	1861
		La Spezia	SP	881,38	214.872	32	1924
		Savona	SV	1.546,27	267.366	69	1927
Lombardija		Bergamo	BG	2.754,86	1.106.303	243	1861
		Brescia	BS	4.785,48	1.257.326	205	1861
		Como	CO	1.279,02	597.117	148	1861
		Cremona	CR	1.770,41	352.189	113	1861
		Lecco	LC	805,60	332.775	84	1992
		Lodi	LO	782,97	228.136	60	1992
		Mantova	MN	2.341,35	406.119	64	1866
		Milano^[a]	MI	1.575,49	3.228.006	133	1861
		Monza in Brianza	MB	405,41	873.606	55	2004
		Pavia	PV	2.968,59	536.406	185	1861
		Sondrio^[b]	SO	3.195,68	178.795	77	1861
		Varese	VA	1.198,24	879.731	136	1927
Marke		Ancona	AN	1.936,21	461.655	47	1861
		Ascoli Piceno	AP	1.228,19	201.462	33	1861
		Fermo	FM	862,75	167.824	40	2004
		Macerata	MC	2.779,31	303.828	55	1861
		Pesaro in Urbino	PU	2.510,82	349.529	50	1861
Molise		Campobasso	CB	2.925,28	210.724	84	1861
Molise		Isernia	IS	1.535,16	79.912	52	1970
Piemont		Alessandria	AL	3.558,78	406.494	187	1861
		Asti	AT	1.510,17	207.951	117	1935
		Biella	BI	913,27	169.106	74	1992
		Cuneo	CN	6.894,83	580.736	247	1861
		Novara	NO	1.340,25	362.502	87	1861
		Torino^[a]	TO	6.826,91	2.204.632	312	1861
		Verbano - Cusio - Ossola^[b]	VB	2.260,89	154.038	74	1992
		Vercelli	VC	2.081,60	165.892	82	1927
Sardinija		Cagliari^[a]	CA	1.248,66	420.364	17	1861
		Južna Sardinija	SU	6.530,67	334.198	107	2016
		Nuoro	NU	5.637,97	198.520	74	1927
		Oristano	OR	2.990,41	150.325	87	1974
		Sassari	SS	7.691,75	474.739	92	1861
Sicilija		Agrigento^[e]	AG	3.052,82	413.177	43	1861
		Caltanissetta^[e]	CL	2.138,47	249.431	22	1861
		Catania^[a]	CT	3.553,51	1.074.434	58	1861
		Enna^[e]	EN	2.574,67	154.940	20	1927
		Messina^[a]	ME	3.266,07	600.180	108	1861
		Palermo^[a]	PA	5.009,21	1.204.189	82	1861
		Ragusa^[e]	RG	1.623,91	317.793	12	1927
		Sirakuze (Siracusa)^[e]	SR	2.124,19	384.866	21	1861
		Trapani^[e]	TP	2.469,70	415.006	25	1861
Toskana		Arezzo	AR	3.232,99	334.052	36	1861
		Firence (Firenze)^[a]	FI	3.515,65	988.194	41	1861
		Grosseto	GR	4.503,17	216.633	28	1861
		Livorno	LI	1.213,52	326.605	19	1861
		Lucca	LU	1.774,04	382.184	33	1861
		Massa - Carrara	MS	1.154,60	187.583	17	1861
		Pisa	PI	2.444,82	417.170	37	1861
		Pistoia	PT	964,16	289.759	20	1927
		Prato	PO	365,66	259.244	7	1992
		Siena	SI	3.820,81	260.557	35	1861
Trentino - Zgornje Poadižje		Bolzano/Bozen^[f]	BZ	7.397,86	534.147	116	1927
Trentino - Zgornje Poadižje		Trento^[f]	TN	6.206,86	542.996	166	1923
Umbrija		Perugia	PG	6.336,99	639.224	59	1861
Umbrija		Terni	TR	2.127,23	217.183	33	1927
Skupaj	–	–	107	302.068,26	58.997.201	7900	-

Opombe

↑ ^1,00 ^1,01 ^1,02 ^1,03 ^1,04 ^1,05 ^1,06 ^1,07 ^1,08 ^1,09 ^1,10 ^1,11 ^1,12 ^1,13 Metropolitansko mesto.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 Priznana kot »obmejna gorska pokrajina« z ustrezno regionalno zakonodajo, v skladu z zakonom št. 56 z dne 7. aprila 2014.
↑ Avtonomna dežela Doline Aoste opravlja tudi funkcije pokrajine in se pri statistični obdelavi šteje za pokrajino.
↑ ^4,0 ^4,1 ^4,2 ^4,3 Enota deželne decentralizacije, ki ustreza ukinjeni istoimenski pokrajini.
↑ ^5,0 ^5,1 ^5,2 ^5,3 ^5,4 ^5,5 Svobodni občinski konzorcij.
↑ ^6,0 ^6,1 Avtonomna pokrajina.

Sklici in viri

↑ http://www.ilsole24ore.com/art/notizie/2014-04-03/addio-vecchie-provice-e-legge-ddl-delrio-144336.shtml?uuid=ABRoQ37

Istituto Nazionale di Statistica ISTAT (ISTAT) – Splošni popis prebivalstva leta 2001

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Pokrajine Italije v Wikimedijini zbirki

[Città_metropolitana-2] 1,00 ^1,01 ^1,02 ^1,03 ^1,04 ^1,05 ^1,06 ^1,07 ^1,08 ^1,09 ^1,10 ^1,11 ^1,12 ^1,13 Metropolitansko mesto.

[Provincia_montana_di_confine-3] 2,0 ^2,1 ^2,2 Priznana kot »obmejna gorska pokrajina« z ustrezno regionalno zakonodajo, v skladu z zakonom št. 56 z dne 7. aprila 2014.

[Valle_d'Aosta-4] Avtonomna dežela Doline Aoste opravlja tudi funkcije pokrajine in se pri statistični obdelavi šteje za pokrajino.

[EDR-5] 4,0 ^4,1 ^4,2 ^4,3 Enota deželne decentralizacije, ki ustreza ukinjeni istoimenski pokrajini.

[Libero_consorzio_comunale-6] 5,0 ^5,1 ^5,2 ^5,3 ^5,4 ^5,5 Svobodni občinski konzorcij.

[Bolzano_e_Trento-7] 6,0 ^6,1 Avtonomna pokrajina.

[1] ttp://www.ilsole24ore.com/art/notizie/2014-04-03/addio-vecchie-provice-e-legge-ddl-delrio-144336.shtml?uuid=ABRoQ37

[1]

[a]

[b]

[c]

[d]

[e]

[f]