Pojdi na vsebino

Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta

Libero consorzio comunale di Caltanissetta
Grb Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta
Grb
Lega pokrajine znotraj Italije
Lega pokrajine znotraj Italije
Država Italija
Dežela Sicilija
Ustanovitev4. avgusta 2015
Glavno mestoCaltanissetta
Občine22 občin
Površina
 • Skupno2.138,37 km2
Prebivalstvo
 (31. decembra 2023)[1]
 • Skupno247.118
 • Gostota120 preb./km2
Poštne številke
93100 (Caltanissetta),
93010–93019 (drugod)
Tel. območne kode0922, 0933, 0934
Avtomobilska oznakaCL
Koda ISTAT085

Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta (v italijanskem izvirniku Libero consorzio comunale di Caltanissetta [kaltanisèta]) je ena od devetih upravno-ozemeljskih enot italijanske dežele Sicilije. Nadomestil je pokrajino Caltanissetta (provincia di Caltanissetta) po ukinitvi sicilskih pokrajin leta 2015. Meji na severu z metropolitanskim mestom Palermo, na vzhodu z občinskim konzorcijem Enna in metropolitanskim mestom Catania, na jugu z občinskim konzorcijem Ragusa in s Sredozemskim morjem (Sicilska ožina) ter na zahodu z občinskim konzorcijem Agrigento.

Večje občine

[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Caltanissetta, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006):

Občina Prebivalcev
Caltanissetta 60.182
Gela 77.051
Niscemi 26.475
San Cataldo 23.284
Mazzarino 12.096
Riesi 11.365
Mussomeli 11.194

Naravne zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Pokrajina, ki ima približno obliko številke 8, se zelo razlikuje med eno polovico in drugo, bodisi v površinskih oblikah, kot tudi v podnebju. Čeprav je vsa pretežno gričevnata in brez visokih vzpetin, je severozahodna polovica bolj gorata in prepredena z globokimi skalnatimi dolinami, ki jih omejujejo manjše težko dostopne planote. V jugovzhodni polovici se gričevje postopno spušča v rodovitne doline vse do morske obale. Podnebje je v severni polovici hladno, saj je povprečna zimska temperatura med 0° in 3 °C, poletna med 15° in 18 °C: izjemoma se zgodi, da se dvigne za dan ali dva do 45 °C, vendar brez vlage in z vetrom. Južna polovica pokrajine pa ima temperature, ki so bolj razumljive za to zemljepisno širino, zime okoli 10 °C in poletja okoli 25 °C. Tudi padavin je tu samo do 400 mm letno, medtem ko v severnem predelu dežuje skoraj dvakrat toliko.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

V pokrajini je bilo leta 1834 popisanih 88 rudnikov žvepla od okoli skupnih 200 na otoku. Delovne razmere rudarjev so bile strašne, a ne samo zaradi telesnega napora. Kovina se je namreč pridobivala s taljenjem rude, kar je sproščalo ogromne količine žveplovega dioksida, ki je strupen. Šele leta 1952 je bil uveden postopek flotacije, a že leta 1975 so bili vsi rudniki žvepla zaprti. Ostali so v bridkem spominu predvsem otroci, imenovani carusi [karùzi], ki so v preteklih časih bili nekakšni sužnji rudarjev. Ti dečki, ki so jih revne družine "odstopile" za nekaj denarja, so hodili v najgloblje rove po vreče žveplene rude in so jih na hrbtu prinašali na površje. Niso dobivali plače razen prehrane, ki je bila večkrat le kruh in voda. V rudniku so delali do nabora, a niso bili sprejeti v vojsko, in sicer zaradi zvite hrbtenice ali slepote, zato so ostajali na milost in nemilost rudarjev do smrti.

  1. »Bilancio demografico mensile anno 2023«. demo.istat.it. Pridobljeno 22. februarja 2025.