Polhov Gradec

Polhov Gradec
Polhov Gradec Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°3′50.31″N 14°18′45.95″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Osrednjeslovenska
Tradicionalna pokrajina	Gorenjska
Občina	Dobrova - Polhov Gradec
Površina
• Skupno	3,92 km2
Nadm. višina	401 m
Prebivalstvo  (2024)
• Skupno	649
• Gostota	170 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	1355 Polhov Gradec
Zemljevidi	Najdi.si
Polhov Gradec - Vaško jedro
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Občina Dobrova - Polhov Gradec
RKD št.	9915 (opis enote)
Razglasitev NSLP	11. maj 2004

Polhov Gradec je naselje v občini Dobrova - Polhov Gradec z nekaj nad 600 prebivalci.

Polhov Gradec je središče zgornje Gradaške doline in Polhograjskega hribovja. Leži na nadmorski višini 401 m in je oddaljen 17 km od mesta Ljubljane, s katero je ob delavnikih in sobotah povezan z integrirano avtobusno linijo št. 51 (LPP). Nad starim naseljem je vzpetina Stari grad - Kalvarija, ki doseže višino 460 m nad morjem. Ob vznožju te vzpetine tečeta dve reki: Božna ali Velika voda in Mala voda, obe se pod naseljem združita v reko Gradaščico, ki zelo pogosto poplavlja.

Zgodovina

Oštetarjeva hiša iz 16. stoletja je bila last grajskega oskrbnika. Ohranjen izvirni leseni strop in kamnito notranje stopnišče in lepo oblikovani notranji portali; izvirna gotska in baročna okna.

Kraj ima bogato kulturno dediščino in zanimivo hribovito okolico s številnimi cerkvami po pobočjih. Prvi dokazi o poselitvi segajo v staro železno dobo. O poselitvi v rimski dobi pričajo izkopanine podeželske vile rimskega bogataša, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije (zlati kovanci), nekaj malega pa tudi krajevni muzej v Polhograjski graščini. Rimska postojanka se je po Valvazorju imenovala Ad Nonum. V času velikih preseljevanj (5.– 6. stoletje n. š.) so se v kraju naselili Slovani.

Stari grad

Sredi vasi na vzpetini, ki jo danes poznamo kot Stari grad ali Kalvarija, so postavili gradišče, ki je botrovalo prvotnemu imenu kraja – Gradec. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev naj bi iz tega naselja kmalu (že v 8. stoletju n. š.) zrasel stari srednjeveški grad, v katerem so gospodje Polhograjski gospodovali do začetka 16. stoletja. Leta 1511 je grad močno poškodoval potres, tri leta kasneje 1514 so ga dokončno uničili kmečki uporniki. Po izročilu so bili ostanki uporabljeni za gradnjo cerkve sv. Petra v Dvoru. Gospostvo se je z vrha preselilo v za to povečani in že v 14. stoletju prvič omenjeni spodnji grad, danes imenovan Polhograjska graščina. Na Starem gradu lahko še danes opazujemo ostanke prejšnjega gradu.

V številnih sakralnih objektih je ohranjenih veliko srednjeveških fresk, kipov iz obdobja pozne gotike in grajske opreme.

Polhograjska graščina

Polhograjska graščina

Polhov doživljajski park.

Velika zanimivost v kraju je tudi grajski kompleks, grad je bil dograjen po potresu v 16. stoletju, danes pa je prenovljen in so v njem Muzej pošte in telekomunikacij, krajevni muzej in poročna dvorana. Posebna zanimivost graščine je pred kratkim obnovljena grajska kapela z bogato štukaturo. Grajsko dvorišče krasi Neptunov vodnjak z vklesano letnico 1696 (letnica ne kaže njegovega nastanka), na njem je tudi grb Polhograjskih baronov (Billichgrätz), okoli so postavljeni štirje stebri z nimfami in številnimi ornamenti. Grad obdaja star grajski park z znamenito veliko staro lipo.

Trške hiše

V naselju se je ohranilo tudi več starih hiš.

Polhograjska gora

Leta 1857 so takratnemu grofu in strastnemu zbiratelju rastlin prinesli redko rastlino, ki je preživela ledeno dobo, in grof Blagaj jo je vnesel v register rastlin, kjer je po njem dobila tudi ime Blagajev volčin (znanstveno ime Daphne blagayana). Leta 1858 si je volčina prišel pogledat saški kralj Friderik Avgust II., ob tej priložnosti je dal grof Blagaj postaviti pod vznožje gore obelisk, spomenik tej »kraljevi roži«.

Pomembni Polhograjci

• Matej Facij, podobar, rezbar
• Simon Rupnik , podobar, rezbar
• Jernej Trnovec, podobar, rezbar
• Gregor Rihar, slovenski skladatelj
• Paul J. Šifler, skladatelj in organist
• Rihard Ursini Blagaj, polhograjski graščak od l. 1808 - 1858
• James (Jakob) Trobec, misijonar in škof v Ameriki
• Martin Pegij, doktor obojnega prava in svetovalec salzburškega nadškofa

Izhodišča za izlete

Iz naselja vodijo planinske poti v hribovsko okolico na vrhove Pasjo ravan (1029 mnm.), Polhograjsko goro (tudi Sv. Lovrenc, 824 mnm.), Tošč (1021 mnm.), Grmado (899 mnm.) in nekatere nižje vrhove.

Okoliški kraji

Okoli Polhovega Gradca je raztresenih nekaj manjših naselij, kot so: Briše, Setnik, Setnica, Selo, Log pri Polhovem Gradcu, Babna gora, Dvor, Podreber, Pristava.

Viri

• Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)

Zunanje povezave

• Polhograjska Graščina
• Polhograjska Grmada
• Župnija Polhov Gradec
• Dramsko društvo Neptun
• Turistično društvo Polhov Gradec