Popolna potenca je v matematiki sestavljeno pozitivno celo število, ki se ob praštevilskem razcepu lahko zapiše z eno samo celoštevilsko potenco.
je popolna potenca, če obstajata takšni naravni števili
in
, da velja
. V tem primeru se
imenuje popolna k-ta potenca.
Potenca je oblike
, le da pri popolni potenci za
vedno velja
. Če je
, se potenca imenuje popolni kvadrat, pri
pa popolni kub. Včasih število 1 tudi velja za popolno potenco (
za poljubni
).
Prve popolne potence so (OEIS A072103):
![{\displaystyle 1^{n}=1}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/93f80fba3de21e4d0bae42b0e9bbc88f3abbdcdc)
![{\displaystyle 2^{2}=4}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/544566e539538b9b5d5f9106712550b2c80da685)
![{\displaystyle 2^{3}=8}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/bb2dded8eba905e4a019b70abad935422b198db4)
![{\displaystyle 3^{2}=9}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/6ce3bb0717e9aa3fd7c54d6676a7a7fe15e78e66)
![{\displaystyle 2^{4}=4^{2}=16}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/14ca55a989620e594229bb2b7c8875c06a214a55)
![{\displaystyle 5^{2}=25}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/75c64271a5b077b39e16fb8c91d871a8c9388ac3)
![{\displaystyle 3^{3}=27}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/a3a136bce17dfbbfe997da2836270946b81f5ad1)
![{\displaystyle 2^{5}=32}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/23ac37b7272b3ecd48b8d17c0fb3393356a1f6b9)
![{\displaystyle 6^{2}=36}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/48ac1bfd83b7a2ecd4a598998d4fe80cdaa89dba)
![{\displaystyle 7^{2}=49}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/4abea7efba748b81de257f362cc8922b51c52279)
![{\displaystyle 2^{6}=4^{3}=8^{2}=64}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/9418cd30f5eb4162cd185868a100016231bc9114)
![{\displaystyle 3^{4}=9^{2}=81}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/eb9803f9788d1df9d102c1a77ce2e616c2bc5d54)
![{\displaystyle 10^{2}=100}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/e9f138bcff7d7ebb1cf385874989f980190fd252)
- ...
Prve popolne potence brez podvojitev so (OEIS A001597):
- 1, 4, 8, 9, 16, 25, 27, 32, 36, 49, 64, 81, 100, 121, 125, 128, 144, 169, 196, 216, 225, 243, 256, 289, 324, 343, 361, 400, 441, 484, ...
Prve popolne potence z različnimi faktorizacijami so (OEIS A117453):
- 1, 16, 64, 81, 256, 512, 625, 729, 1024, 1296, 2401, 4096, 6561, 10000, ...
Vsota obratnih vrednosti popolnih potenc (vključno z različnimi faktorizacijami) je enaka 1:
![{\displaystyle \sum _{m=2}^{\infty }\sum _{k=2}^{\infty }{\frac {1}{m^{k}}}=1\!\,,}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/8867a09ca20eade604798ae02565578463a3dbf3)
kar se lahko dokaže kot sledi:
![{\displaystyle \sum _{m=2}^{\infty }\sum _{k=2}^{\infty }{\frac {1}{m^{k}}}=\sum _{m=2}^{\infty }{\frac {1}{m^{2}}}\sum _{k=0}^{\infty }{\frac {1}{m^{k}}}=\sum _{m=2}^{\infty }{\frac {1}{m^{2}}}\left({\frac {m}{m-1}}\right)=\sum _{m=2}^{\infty }{\frac {1}{m(m-1)}}=\sum _{m=2}^{\infty }{\frac {1}{m-1}}-{\frac {1}{m}}=1\,.}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/8d962b284ed6bdafdd84349643635e5f02f1b862)
Vsota obratnih vrednosti popolnih potenc p brez podvojitev je enaka (OEIS A072102):
![{\displaystyle \sum _{p}{\frac {1}{p}}=\sum _{k=2}^{\infty }\mu (k)\left(1-\zeta (k)\right)\approx 0,874464368\dots }](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/8917a5558c20dbf664a54ce4d5f48441311a55ab)
kjer sta μ(k) Möbiusova funkcija in ζ(k) Riemannova funkcija zeta.
Po Eulerju je Goldbach dokazal, ne sicer v duhu sodobne strogosti, v sedaj izgubljenem pismu njemu, da je vsota 1/(p−1) v množici popolnih potenc p, brez 1 in različnih faktorizacij, enaka 1:
![{\displaystyle \sum _{m=2}^{\infty }\sum _{k=2}^{\infty }{\frac {1}{m^{k}-1}}\equiv \sum _{p}{\frac {1}{p-1}}={{\frac {1}{3}}+{\frac {1}{7}}+{\frac {1}{8}}+{\frac {1}{15}}+{\frac {1}{24}}+{\frac {1}{26}}+{\frac {1}{31}}}+\cdots =1.}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/747cf912147a89e802b646c19bedcb77ce9f4972)
To dejstvo se včasih imenuje Goldbach-Eulerjev izrek.