Pojdi na vsebino

Predloga:Infopolje vodik/peskovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vodik, 1H
Škrlaten sij vodika v plazmatskem stanju
Vodik
IzgovarjavaIPA: [vodík]
Videzbrezbarvni plin
Standardna atomska teža Ar, std(H)[1,007841,00811] običajno: 1,008
Vodik v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


H

Li
nevtronijvodikhelij
Vrstno število (Z)1
Skupinaskupina 1: H in alkalijske kovine
Periodaperioda 1
Blok  blok s
Razporeditev elektronov1s1
Razporeditev elektronov po lupini1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPplin
Tališče(H2) −259,16 °C
Vrelišče(H2) −252,879 °C
Gostota (pri STP)0,08988 g/L
v tekočem stanju (pri TT)0,07 g/cm3 (trdnina: 0,0763 g/cm3)[1]
v tekočem stanju (pri TV)0,07099 g/cm3
Trojna točka−259,3467 °C, 7,041 kPa
Kritična točka−240,212 °C, 1,2858 MPa
Talilna toplota(H2) 0,117 kJ/mol
Izparilna toplota(H2) 0,904 kJ/mol
Toplotna kapaciteta(H2) 28,836 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) −258,1 −253,2
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−1, +1 (amfoterni oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,20
Ionizacijske energije
  • 1.: 1312,0 kJ/mol
Kovalentni polmer31±5 pm
Van der Waalsov polmer120 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte vodika
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaheksagonalna
Hexagonal kristalna struktura za vodik
Hitrost zvoka1310 m/s (plin, 27 °C)
Toplotna prevodnost0,1805 W/(m⋅K)
Magnetna ureditevdiamagnetik[2]
Magnetna susceptibilnost−3,98·10−6 cm3/mol (298 K)[3]
Številka CAS12385-13-6
1333-74-0 (H2)
Zgodovina
OdkritjeHenry Cavendish[4][5] (1766)
Poimenoval poAntoine Lavoisier[6] (1783)
Najpomembnejši izotopi vodika
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
1H 99,98% stabilen
2H 0,02% stabilen
3H sled 12,32 y β 3He
Kategorija Kategorija: Vodik
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference
izo
1
H (U)
→ He

i'box He

p · p · u · z
  Nabor podatkov, ki jih bere {{Infopolje Element}}
Ime in identifikatorji
Vrhnja slika (caption, alt)
Izgovorjava
Alotropi (demo)
Skupina (demo)
Perioda (demo)
Blok (demo)
Kategorija (slwiki)
Standardna atomska teža
  najstabilnejši izotop
Pojavljanje v naravi
Faza pri STP
Oksidacijska stanja
Slika spektralne črte
Razporeditev elektronov (cmt, ref)
Term symbol * (cmt, ref)
Wikipodatki *
Symbol etymology (11 non-trivial)
* Se ne uporablja v {{Infopolje Element}}
Glej tudi Kategorija:Podatki za elemente (54)

Sklici

  1. Wiberg, Egon; Wiberg, Nils; Holleman, Arnold Frederick (2001). Inorganic chemistry. Academic Press. str. 240. ISBN 978-0123526519.
  2. Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 978-0-8493-0486-6.
  3. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 978-0-8493-0464-4.
  4. »Hydrogen«. Van Nostrand's Encyclopedia of Chemistry. Wylie-Interscience. 2005. str. 797–799. ISBN 978-0-471-61525-5.
  5. Emsley, John (2001). Nature's Building Blocks. Oxford: Oxford University Press. str. 183–191. ISBN 978-0-19-850341-5.
  6. Stwertka, Albert (1996). A Guide to the Elements. Oxford University Press. str. 16–21. ISBN 978-0-19-508083-4.
  7. 7,0 7,1 https://www.wolframalpha.com/input/?i=Entity%5B%22Element%22,+%22Hydrogen%22%5D.

Tri od teh referenc so poimenovani sklici. V člankih, ki vsebujejo to predlogo se lahko navajajo kot

  • <ref name="Nostrand" /> za vir iz Van Nostrand's Encyclopedia
  • <ref name="nbb" /> za vir iz Nature's Building Blocks
  • <ref name="Stwertka" /> za vir iz A Guide to the Elements