Prosojna črnivka
| Prosojna črnivka | |
|---|---|
| |
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Psathyrellaceae (črnivkarke) |
| Rod: | Psathyrella (črnivke) |
| Vrsta: | P. piluliformis
|
| Dvočlensko ime | |
| Psathyrella piluliformis (Bull.) P.D. Orton (1969)
| |
| Sinonimi | |
| |
Prosojna črnivka (znanstveno ime Psathyrella piluliformis) je gliva iz rodu črnivk (Psathyrella).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima premer od 2 do 5 cm. Sprva je zvonaste oblike, kasneje vse bolj razširjen in končno ploščat. Površina je gola in nikoli lepljiva. Mlade gobe imajo belkaste, nežne ostanke koprene, ki včasih visijo z robov klobuka. Je higrofan: v mokrem je rdečkasto rjav ali temno rjav, v suhem pa oker-bež. V vlažnem stanju so robovi klobuka fino nagubani in prosojni, da se skoznje vidijo lističi, po čemer je tudi dobila svoje ime.
Lističi so gosti. V mladosti svetlo bež, kasneje rjavkasto črni (brez vijoličastega odtenka).
Bet je visok do 8 cm in debel od 4 do 8 mm. Je votel, zelo krhek in včasih rahlo zavit. Površina je gola, včasih z belkastimi vlakni, ki so ostanki zastiralca. Nima obročka. Pri mladih gobah je svetle barve, pri starejših postane temneji.
Meso je blo in zelo krhko, neizrazitega vonja in okusa.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Pogosta vrsta v Severni Ameriki in Evropi. V Aziji so o njej poročali iz Japonske in Tajvana.
Je lesna gniloživka. Najdemo jo lahko od avgusta do novembra. Raste v skupinah v gozdovih in parkih na štorih ali na drevesnih deblih in vejah listavcev, ki ležijo na tleh. [1]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je črno rjave barve. Trosi so ovalni, brez zarodnih por in merijo 4,5–6,5 x 3–4 μm.[1]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- zbledela kandolovka (Candolleomyces candolleanus) ima lističe rožnate do škrlatno rjave barve
- stonoga črnička (Britzelmayria multipedata ) raste v strnjenih šopkih s tesno zaraščenimi beti
- mala štorovka (Kuehneromyces mutabilis) ima dvobarvno kapico podobnih odtenkov, a ima rjav bet z obročkom.
- navadna žveplenjača (Hypholoma fasciculare) je rumenkaste barve in je močno grenka.
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Užitna. Ni preveč okusna in njeno nabiranje ni priporočljivo zaradi možnosti zamenjav.[2]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Gerhardt, Ewald; Łukomski, Stefan (2006). Grzyby: wielki ilustrowany przewodnik: ponad 1000 opisanych gatunków (v poljščini). Warszawa: Klub dla Ciebie - Bauer-Weltbild Media. ISBN 978-83-7404-513-1.
- ↑ Fryzowska, Danuta, ur. (2011). Atlas grzybów: jak bezbłędnie oznaczać 340 gatunków grzybów Europy Środkowej (v poljščini). Warszawa: Weltbild Media. str. 978-83-258-0588-3. ISBN 978-83-258-0588-3.