Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice
Ta članek naj bi bil pristranski. |
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: slovnično in pravopisno nepravilna slovenščina, neutemeljen poudarek na angleški perspektivi. |
Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice (angleško Streamlined System, bolgarsko Обтекаема система), je uradni bolgarski sistem za prečrkovanje bolgarske cirilice, ki je uveden z naslednjim:[1][2]
А A |
Б B |
В V |
Г G |
Д D |
Е E |
Ж ZH |
З Z |
И I |
Й Y |
К K |
Л L |
М M |
Н N |
О O |
П P |
Р R |
С S |
Т T |
У U |
Ф F |
Х H |
Ц TS |
Ч CH |
Ш SH |
Щ SHT |
Ъ A |
Ь Y |
Ю YU |
Я YA |
Sistem je ustvaril Lyubomir Ivanov na Inštitutu za matematiko in informatiko Bolgarske akademije znanosti v 1995. letu, ter je bil sprejet 2. marca 1995 za latinično prečrkovanje bolgarskih zemljepisnih imen na Antarktiki.[3][4][5][6] Od leta 2000 naprej ta sistem se uporablja za osebna imena in zemljepisna imena v bolharskih osebnih dokumentih[7] in v letu 2006, za vsa geografska imena.[8] Nazadnje, v letu 2009 je postal temelj posebnega Zakona za prečrkovanje.[9][10] Racionaliziran sistem je uradni za Združenih narodov od leta 2012,[11] in za ZDA in Veliki Britaniji od leta 2013.[12] Ivanov predlaga da njegov pristop romanizacije za cirilice abecede uporabiti za druge slovanske jezike, zlasti ruske abecede.[13]
Racionaliziran sistem je podoben sistemu BGN / PCGN od leta 1952, ki je še vedno uradni sistem za prečrkovanje bolgarskega jezika v ZDA kot tudi v in Združenem kraljestvu. Vendar, na anglo-ameriškem sistemu so cirilske črke Х, Ь in Ъ prečrkovani kot KH, ’ (opuščaj) in Ŭ, medtem ko je prvi sistem uporablja H, Y in A namesto tega.[1][14]
Še en podoben sistem, ki ni sprejela za uradno uporabo v Bolgariji, je sistem A. Dancheva, M. Holmana, E. Dimovi in M. Savovi, v katerem so bolgarske črke У in Ъ prečrkovani kot OU in U, medtem ko Racionaliziran sistem uporablja U in A za ta namen.[1][15]
Podobne usmeritev za angleško prečrkovanje je razvidno v primeru drugih jezikih ki uporabljajo cirilico, kot so ruščina[16] in ukrajinščina,[17][18] in do neke mere tudi makedonščina.[19][20]
Izjeme
[uredi | uredi kodo]1. Verodostojni latinski zapis imena z nebolgarskim poreklom ima prednost (na primer James Bourchier, Émile de Laveleye in Wellington, in nikakor ne Dzheyms Baucher, Emil dyo Lavele ali Uelingtan);[1]
2. U 2006. leto je uradno sprejeto, da na koncu besede je ИЯ prečrkovano kot IA namesto IYA.[9][21]
Ilustracija
[uredi | uredi kodo]Primer. (Člen 1 Splošne Deklaracije človekovih pravic; za primerjavo je besedilo navedeno tudi v slovenskem prečrkovanju):
Всички хора се раждат свободни и равни по достойнство и права. Те са надарени |
Vsichki hora se razhdat svobodni i ravni po dostoynstvo i prava. Te sa nadareni |
Vsički hora se raždat svobodni i ravni po dostojinstvo i prava. Te sa nadareni |
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]Neposredni viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 L.L. Ivanov, On the Romanization of Bulgarian and English, Contrastive Linguistics, XXVIII, 2003, 2, pp. 109-118. ISSN: 0204-8701; Errata, id., XXIX, 2004, 1, p. 157. (angleški)
- ↑ G. Selvelli. Su alcuni aspetti ideologici dei sistemi di traslitterazione degli alfabeti cirillici nei Balcani. Arhivirano 2016-06-24 na Wayback Machine. Studi Slavistici XII (2015). pp. 159–180. (italijanski)
- ↑ L.L. Ivanov, Toponymic Guidelines for Antarctica, Antarctic Place-names Commission of Bulgaria, Sofia, 1995. (angleški)
- ↑ M. Gaidarska, The Current State of the Transliteration of Bulgarian Names into English in Popular Practice, Contrastive Linguistics, XXII, 1998, 112, pp. 69-84. (angleški)
- ↑ Andreev A., I. Derzhanski eds. Bulgarian Academy of Sciences: Institute of Mathematics and Informatics, founded 1947. Sofia: Multiprint Ltd., 2007. 64 pp. ISBN 978-954-8986-27-4 (angleški) (bolgarski)
- ↑ Inventaire des outils de romanisation. Arhivirano 2016-02-16 na Wayback Machine. Bibliothèque et Archives Canada. Ottawa 2006. (francouzský)
- ↑ Predpisi za izdajo bolgarskih osebnih dokumentov. Državni uradni list #14 of 2000, 18. februar 2000. ISSN: 0205-0900 (bolgarski)
- ↑ United Nations Document E/CONF.98/CRP.71. 17 August 2007. (angleški)
- ↑ 9,0 9,1 Zakon za prečrkovanje. Državni uradni list # 19, 13. marec 2009. ISSN: 0205-0900 (bolgarski)
- ↑ L. Ivanov, D. Skordev and D. Dobrev. The New National Standard for the Romanization of Bulgarian. Mathematica Balkanica. New Series Vol. 24, 2010, Fasc. 1-2. pp.121-130. ISSN 0205-3217 (angleški)
- ↑ Bulgarian. Report on the Current Status of United Nations Romanization Systems for Geographical Names. Compiled by the UNGEGN Working Group on Romanization Systems. Version 4.0, February 2013. (angleški)
- ↑ Romanization System for Bulgarian: BGN/PCGN 2013 System. National Geospatial-Intelligence Agency, September 2014. (angleški)
- ↑ Ivanov, L. Streamlined Romanization of Russian Cyrillic. Contrastive Linguistics. XLII (2017) No. 2. pp. 66-73. ISSN 0204-8701 (angleški)
- ↑ USBGN, Romanization Systems and Roman-Script Spelling Conventions, 1994, pp.15-16. (angleški)
- ↑ A. Danchev, M. Holman, E. Dimova, M. Savova. An English Dictionary of Bulgarian Names: Spelling and Pronunciation. Sofia, Nauka i Izkustvo Publishers, 1989. 288 pp. (angleški)
- ↑ Ordinance N 1047 of 31.12.2003, Ministry of Interior of the Russian Federation. Arhivirano 2011-08-22 na Wayback Machine. (ruski)
- ↑ Resolution of the Ukrainian Commission on the Issue of Legal Terminology. Record No. 2 of 19.04.1996. Arhivirano 2009-04-21 na Wayback Machine. (ukrajinski)
- ↑ Ordinance N 55 of the Cabinet of Ministers of Ukraine “Regulation of the Latin transliteration of the Ukrainian alphabet” of 27 January 2010. (ukrajinski)
- ↑ D. Georgievski, How to Romaniza the Cyrillic alphabet, Arhivirano 2011-10-03 na Wayback Machine. Globus Weekly, issue 70, 19 August 2008. (makedonski)
- ↑ Omniglot: Macedonian language, alphabet and pronunciation (angleški)
- ↑ Predpisi za izdajo bolgarskih osebnih dokumentov (Sprememba). Državni uradni list #83 of 2006, 13. oktober 2006. ISSN: 0205-0900 (bolgarski)