Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rayleighjeva porazdelitev
Zbirna funkcija verjetnosti za Rayleighjevo porazdelitev.
oznaka
R
a
y
l
e
i
g
h
(
σ
)
{\displaystyle Rayleigh(\sigma )\!}
parametri
σ
>
0
{\displaystyle \sigma >0\,}
interval
x
∈
[
0
;
∞
)
{\displaystyle x\in [0;\infty )}
funkcija gostote verjetnosti (pdf)
x
exp
(
−
x
2
2
σ
2
)
σ
2
{\displaystyle {\frac {x\exp \left({\frac {-x^{2}}{2\sigma ^{2}}}\right)}{\sigma ^{2}}}}
zbirna funkcija verjetnosti (cdf)
1
−
exp
(
−
x
2
2
σ
2
)
{\displaystyle 1-\exp \left({\frac {-x^{2}}{2\sigma ^{2}}}\right)}
pričakovana vrednost
σ
π
2
{\displaystyle \sigma {\sqrt {\frac {\pi }{2}}}}
mediana
σ
ln
(
4
)
{\displaystyle \sigma {\sqrt {\ln(4)}}\,}
modus
σ
{\displaystyle \sigma \,}
varianca
4
−
π
2
σ
2
{\displaystyle {\frac {4-\pi }{2}}\sigma ^{2}}
simetrija
2
π
(
π
−
3
)
(
4
−
π
)
3
/
2
{\displaystyle {\frac {2{\sqrt {\pi }}(\pi -3)}{(4-\pi )^{3/2}}}}
sploščenost
−
6
π
2
−
24
π
+
16
(
4
−
π
)
2
{\displaystyle -{\frac {6\pi ^{2}-24\pi +16}{(4-\pi )^{2}}}}
entropija
1
+
ln
(
σ
2
)
+
γ
2
{\displaystyle 1+\ln \left({\frac {\sigma }{\sqrt {2}}}\right)+{\frac {\gamma }{2}}}
funkcija generiranja momentov (mgf)
1
+
σ
t
e
σ
2
t
2
/
2
π
2
(
erf
(
σ
t
2
)
+
1
)
{\displaystyle 1+\sigma t\,e^{\sigma ^{2}t^{2}/2}{\sqrt {\frac {\pi }{2}}}\left({\textrm {erf}}\left({\frac {\sigma t}{\sqrt {2}}}\right)\!+\!1\right)}
karakteristična funkcija
1
−
σ
t
e
−
σ
2
t
2
/
2
π
2
(
erfi
(
σ
t
2
)
−
i
)
{\displaystyle 1\!-\!\sigma te^{-\sigma ^{2}t^{2}/2}{\sqrt {\frac {\pi }{2}}}\!\left({\textrm {erfi}}\!\left({\frac {\sigma t}{\sqrt {2}}}\right)\!-\!i\right)}
Rayleighjeva porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev . Imenuje se po angleškem fiziku lordu Rayleighu (1842 – 1919).
Rayleighjevo porazdelitev ima hitrost vetra kadar komponente dvodimenzionalnega vektorja hitrosti nimajo korelacije in imajo enake variance .Pogosto se zaradi tega uporablja pri modeliranju na vetrnih elektrarnah.
Rayleighjeva porazdelitev se uporablja tudi pri opisovanju višine valov v oceanografiji [ 1] .
Funkcija gostote verjetnosti za Rayleighjevo porazdelitev je
x
exp
(
−
x
2
2
σ
2
)
σ
2
{\displaystyle {\frac {x\exp \left({\frac {-x^{2}}{2\sigma ^{2}}}\right)}{\sigma ^{2}}}}
Funkcija ima največjo vrednost pri
f
m
a
x
=
f
(
σ
;
σ
)
=
1
σ
exp
−
1
2
≈
0
,
606
σ
{\displaystyle f_{max}=f(\sigma ;\sigma )={\frac {1}{\sigma }}\exp {-{\frac {1}{2}}}\approx {\frac {0,606}{\sigma }}}
.
Zbirna funkcija verjetnosti je enaka
1
−
exp
(
−
x
2
2
σ
2
)
{\displaystyle 1-\exp \left({\frac {-x^{2}}{2\sigma ^{2}}}\right)}
Pričakovana vrednost je enaka
σ
π
2
≈
1
,
253
σ
{\displaystyle \sigma {\sqrt {\frac {\pi }{2}}}\ \approx 1,253\sigma }
.
Varianca je enaka
4
−
π
2
σ
2
≈
0
,
429
σ
2
.
{\displaystyle {\frac {4-\pi }{2}}\sigma ^{2}\ \approx 0,429\sigma ^{2}.}
.
Modus je enak
σ
!
{\displaystyle \sigma \ !}
.
Sploščenost je enaka
γ
2
=
−
6
π
2
−
24
π
+
16
(
4
−
π
)
2
≈
−
0
,
245.
{\displaystyle \gamma _{2}=-{\frac {6\pi ^{2}-24\pi +16}{(4-\pi )^{2}}}\approx -0,245.}
.
Koeficient simetrije je enak
γ
1
=
2
π
(
π
−
3
)
(
4
−
π
)
3
/
2
≈
0
,
631.
{\displaystyle \gamma _{1}={\frac {2{\sqrt {\pi }}(\pi -3)}{(4-\pi )^{3/2}}}\approx 0,631.}
.
Entropija je enaka
1
+
ln
(
σ
2
)
+
γ
2
{\displaystyle 1+\ln \left({\frac {\sigma }{\sqrt {2}}}\right)+{\frac {\gamma }{2}}}
Funkcija generiranja momentov je
1
+
σ
t
e
σ
2
t
2
/
2
π
2
(
erf
(
σ
t
2
)
+
1
)
{\displaystyle 1+\sigma t\,e^{\sigma ^{2}t^{2}/2}{\sqrt {\frac {\pi }{2}}}\left({\textrm {erf}}\left({\frac {\sigma t}{\sqrt {2}}}\right)\!+\!1\right)}
kjer je
erf
{\displaystyle {\textrm {erf}}\!}
funkcija napake (Gaussova funkcija napake).
Karakteristična funkcija je enaka:
1
−
σ
t
e
−
σ
2
t
2
/
2
π
2
(
erfi
(
σ
t
2
)
−
i
)
{\displaystyle 1\!-\!\sigma te^{-\sigma ^{2}t^{2}/2}{\sqrt {\frac {\pi }{2}}}\!\left({\textrm {erfi}}\!\left({\frac {\sigma t}{\sqrt {2}}}\right)\!-\!i\right)}
kjer je
erfi
{\displaystyle {\textrm {erfi}}\!}
kompleksna funkcija napake.
Če sta
X
∼
N
(
0
,
σ
2
)
{\displaystyle X\sim N(0,\sigma ^{2})\!}
in
Y
∼
N
(
0
,
σ
2
)
{\displaystyle Y\sim N(0,\sigma ^{2})\!}
dve slučajni spremenljivki , ki sta neodvisni, in se podrejata normalni porazdelitvi , potem ima
R
=
X
2
+
Y
2
{\displaystyle R={\sqrt {X^{2}+Y^{2}}}}
Rayleighjevo porazdelitev.
porazdelitev hi je posplošitev Rayleighjeve porazdelitve.
Riceova porazdelitev je posplošitev Rayleighjeve porazdelitve.
Weibullova porazdelitev je posplošitev Rayleighjeve porazdelitve.
Če ima slučajna spremenljivka
R
{\displaystyle R\!}
Rayleighjevo porazdelitev
R
∼
R
a
y
l
e
i
g
h
(
1
)
{\displaystyle R\sim \mathrm {Rayleigh} (1)\!}
, potem ima
R
2
{\displaystyle R^{2}\!}
porazdelitev hi-kvadrat z dvema prostostnima stopnjama
R
2
∼
χ
2
2
{\displaystyle R^{2}\sim \chi _{2}^{2}}
Če ima
X
{\displaystyle X}
eksponentno porazdelitev
X
∼
E
x
p
(
λ
)
{\displaystyle X\sim \mathrm {Exp} (\lambda )\!}
, potem ima slučajna spremenljivka
Y
{\displaystyle Y\!}
Rayleighjevo porazdelitev ali
Y
=
2
X
σ
2
λ
∼
R
a
y
l
e
i
g
h
(
σ
)
{\displaystyle Y={\sqrt {2X\sigma ^{2}\lambda }}\sim \mathrm {Rayleigh} (\sigma )\!}
.
Če velja
R
∼
R
a
y
l
e
i
g
h
(
σ
)
{\displaystyle R\sim \mathrm {Rayleigh} (\sigma )\!}
, potem ima
∑
i
=
1
N
R
i
2
{\displaystyle \sum _{i=1}^{N}R_{i}^{2}}
porazdelitev gama s parametri
N
{\displaystyle N\!}
in
2
σ
2
{\displaystyle 2\sigma ^{2}\!}
, kar lahko zapišemo kot
[
Y
=
∑
i
=
1
N
R
i
2
]
∼
Γ
(
N
,
2
σ
2
)
{\displaystyle [Y=\sum _{i=1}^{N}R_{i}^{2}]\sim \Gamma (N,2\sigma ^{2})\!}
.