Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2005)
Slovenija | ||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||
Rezultati | ||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|
Naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) je bil izveden 25. septembra 2005.[1] Na referendumu je bil zakon odobren z 50,30 % volilcev, proti pa jih je glasovalo 48,92 %. Referenduma se je udeležilo 504.925 volilcev.[2]
Nov zakon o RTV je povečal vpliv politike na RTV, saj je po novem večino svetnikov imenoval državni zbor, medtem ko jih je poprej izbirala civilna družba.[3] K sprejetju zakona je pripomoglo zagotovilo vlade, da bodo v primeru sprejetja prispevki za RTV nižji.[4][navedi vir]
Ozadje
[uredi | uredi kodo]Predlog za zakon o RTV Slovenija je ministrstvo za kulturo javno objavilo 1. aprila 2005.[5] Prenovljen zakon o RTV bi povečal vpliv državnega zbora nad RTV; medtem ko so poprej programski svet sestavljali predvsem predstavniki civilne družbe, bi pod določili novega zakona državni zbor imenoval 21 od 29 svetnikov.[3] Nov zakon bi prav tako ukinil samodejno usklajevanje višine RTV prispevka z inflacijo, uvedel nov (tretji) parlamentarni program RTV in zaposljenim omogočil sodelovanje pri poslovnih odločitvah RTV prek sveta delavcev (ustavno sodišče je do tedaj veljavni zakon o RTV prepoznalo za neustavnega, saj zaposljenim slednjega ni omogočal).[4][navedi vir]
Razprava
Po besedah poslanca SDS Branka Grimsa, ki je zakon pomagal pripraviti, je sporne določbe ob predlogu zakona utemeljil z besedami, da je »oblast dolžna poseči v medijski prostor, če oceni, da je to potrebno storiti za zagotovitev celovite informiranosti državljanov«. Grims je tedaj tudi povedal, da je obstoječi zakon v neskladju z ustavo, medtem ko novi upošteva pravico delavcev do sodelovanja pri upravljanju RTV.[6] Nov zakon o RTV naj bi privedel do znižanja naročnine za RTV. Zakon je predvideval tudi vzpostavitev tretjega programa RTV, ki bi poročala o državnem zboru.[7]
Zakonodajni postopek
Zakon je bil v državnem zboru po burni razpravi sprejet 22. junija 2005. Manj kot teden po sprejetju zakona sta stranki LDS in SD zbrali potrebnih 30 podpisov za vložitev referendumske presoje, a ta ni bila nemudoma vložena čakajoč na odločitev državnega sveta o vetu zakona. Državni svet je veto sprejel 29. junija, ker da DZ ni upošteval pripomb DS na zakon. Vlada in pristojni odbor DZ sta se odločila spregledati veto DS; zakon je bil 15. julija nato ponovno potrjen v DZ, istega dne pa je zato[5] 31 poslancev iz strank LDS in SD vložilo zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu.[8] Datum referenduma je bil določen za 25. september.[5]
Referendumska kampanja
[uredi | uredi kodo]Podporo zakonu je izrekla komisija za pravičnost in mir Slovenske škofovske konference (SŠK), stališče pa med drugim utemeljili z besedami: »[...] Številna javna glasila so kadrovsko in vsebinsko ostala na ravni preteklega režima, ki je bil ideološko nestrpen in je izključeval vse, ki se niso z njim strinjali, tudi Cerkev in verne. [...] Katoliška Cerkev, ki je veljala v preteklem komunističnem režimu za najhujšega notranjega sovražnika, je bila tudi pod vlado strank, ki danes nasprotujeta novemu zakonu o RTV, zaradi političnih ali ekonomskih razlogov predmet zasmehovanja, nestrpnosti in ostrega ideološkega nasprotovanja. [...] Nacionalna televizija in radio o Cerkvi dostikrat ne poročata dovolj profesionalno ali pa celo izrazito pristransko.« Nov zakon naj bi po mnenju SŠK odpravil pristranskost in izključevalnost javnih medijev, pripomogel pa tudi k bolj racionalni rabi finančnih sredstev.[1]
Referendum in rezultati
[uredi | uredi kodo]Referendum je bil izveden 25. septembra 2005. Referenduma se je udeležilo 504.925 (30,71 %) volilcev, oddanih pa 504,851 glasovnic. Za sprejetje zakona je glasovalo 50,30 % (253.931) volilcev, proti pa 48,92 % (246.960) volilcev. Neveljavnih je bilo 0,78 % (3.960) oddanih glasovnic.[9]
Ob referendumu je bilo prijavljenih 75 kršitev referendumskega molka. Prijavljene kršitve so se najpogosteje dogajale na radiu, televiziji in časopisih, vključevale pa so tudi plakate in propagandno gradivo v poštnih nabiralnikih.[10]
Kasnejše dogajanje
[uredi | uredi kodo]20. oktobra 2010 je bil sprejet nov zakon o RTV, ki bi spremenil status zavoda v pravno osebo javnega prava, med drugim pa bi po novem zagotavljal tudi vsebine za pripadnike narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije. Zaradi omenjenih določil so poslanci SDS, SNS skupaj z enim poslancem SD vložili zahtevo za referendumsko presojo zakona.[11] Zakonske spremembe so nato volivci na referendumu decembra 2010 zavrnili z 72,64 % glasov proti. Volilna udeležba je bila 14,63 %.[12]
Maja 2022 je vodstvo RTV ustanovitelja RTV pozval k uskladitvi višine RTV prispevka z inflacijo, saj da prihodki RTV že od leta 2017 ne zadoščajo za izvajanje zakonsko opredeljene dejanovsti RTV.[13]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 »Cerkev za zakon o RTV«. www.24ur.com. Pridobljeno 24. februarja 2021.
- ↑ »Znani uradni izidi referenduma«. RTVSLO.si. Pridobljeno 24. februarja 2021.
- ↑ 3,0 3,1 Bilefsky, Dan (8. januar 2008). »Slovene leader accused of media censorship (Published 2008)«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 24. februarja 2021.
- ↑ 4,0 4,1 »Kako je bilo v Janševi vladi?«. www.24ur.com. Pridobljeno 24. februarja 2021.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 »Potek sprejemanja zakona o RTV«. RTVSLO.si. Pridobljeno 24. februarja 2021.
- ↑ »Grims: Novi zakon bo izboljšal RTV«. RTVSLO.si. Pridobljeno 24. februarja 2021.
- ↑ »Je zakon o RTVS v celoti uresničen?«. zurnal24.si. Pridobljeno 24. februarja 2021.
- ↑ »Opozicija želi, da odloči ljudstvo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 24. februarja 2021.
- ↑ »Besedilo ozakona o RTVS - Referendum - RTVS (2005)« (PDF). Državna volilna komisija.[mrtva povezava]
- ↑ »Včeraj in danes skupaj 75 kršitev«. RTVSLO.si. Pridobljeno 24. februarja 2021.
- ↑ »Nov zakon o RTV SLO, nova referendumska zahteva«. RTVSLO.si. Pridobljeno 24. februarja 2021.
- ↑ »Volivci prepričljivo zavrnili zakon o RTV«. www.24ur.com. Pridobljeno 24. februarja 2021.
- ↑ »Vodstvo RTV Slovenija poziva k uskladitvi RTV-prispevka z inflacijo«. N1. 12. maj 2022. Pridobljeno 23. maja 2022.