Pojdi na vsebino

Saša Martelanc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Saša Martelanc
Rojstvo22. september 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1]
Ljubljana[1]
Smrt9. avgust 2019({{padleft:2019|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1] (84 let)
Trst[1]
Narodnostslovenska
Državljanstvo Italija
Poklicnovinar, pisatelj

Saša Martelanc, slovenski časnikar, kulturni delavec in pisatelj, * 22. september 1934, Ljubljana, † 9. avgust 2019, Trst

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v Ljubljani, saj se je njegova družina zaradi fašizma leta 1932 iz Trsta (točneje iz Barkovelj) preselila v Ljubljano, oče Aleksander, mati Viktorija Pertot. Po drugi svetovni vojni se je leta 1948 z družino dokončno preselil v Trst, kjer je nadaljeval študij na novoustanovljenem klasičnem oddelku slovenske realne gimnazije in maturiral leta 1953. Zanimal se je za časnikarstvo, sodeloval je pri Demokraciji, najprej kot korektor in nato s članki, priložnostno je pisal tudi v Katoliški glas, pri mesečniku Mladika je bil prisoten od ustanovitve do smrti. Zgodaj se je vključil v kulturno življenje tržaških Slovencev, sodeloval je v Slovenski prosveti in Slovenskem odru, leta 1955 se je vključil v delovanje Radijskega odra kot zvočni in glasbeni opremljevalec. Bil je med ustanovitelji Slovenskega kulturnega kluba in v njegovem prvem odboru. Leta 1968 je dobil stalno namestitev na časnikarskem oddelku na Radiu Trst A (upokojil se je leta 1998), v prostem času se je posvečal organizatorskemu delu (pri Društvu slovenskih izobražencev, Študijskih dnevih Draga, Skladu Dušana Černeta).[2]

Saša Martelanc se je uveljavil kot publicist in pisatelj ter avtor uspešnih popevk narodnozabavne glasbe. Pisal je tudi dramske tekste, največ v desetletju 1955-65. V Mladiki je leta 1959 objavil znameniti članek z naslovom »Avsenik ni tat«, s katerim je razčistil obtožbe plagiatorstva, ki so se v Sloveniji pojavile v škodo bratov Avsenik.

Svojo prozo je objavil v več knjigah, leta 1984 je prejel nagrado vstajenje za knjigo črtic Melodija.

Knjige

[uredi | uredi kodo]
  • Melodija (Goriška Mohorjeva družba, 1984) (COBISS)
  • Veter iz ljubih daljav (Goriška Mohorjeva družba) (COBISS)
  • Kam potujejo večeri (Goriška Mohorjeva družba, 2005) (COBISS)
  • SM80 (tri spominske črtice Saše Martelanca ob njegovi 80-letnici) (Mladika, 2014) (COBISS)
  • Srečanja za spomin (Goriška Mohorjeva družba, 2017) (COBISS)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi923200/
  2. »Martelanc, Saša«. Slovenska biografija. Pridobljeno 11. septembra 2024.