Pojdi na vsebino

Vstajenje (nagrada)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Vstajenje je literarna nagrada, ki je nastala 19. septembra 1962 v Trstu in jo podeljujejo še danes. Namenjena je zamejskim in zdomskim pisateljem, pesnikom in znanstvenikom, saj ustvarjajo v težjih razmerah kot v matični domovini in imajo manjši odziv ter navadno ne dosegajo nobenega drugega javnega priznanja. Nagrado dobi delo, ki temelji na vrednotah zahodnoevropske kulture in krščanstva in je na umetniški višini, znanstveno delo pa na trdnih znanstvenih osnovah. Nagrado dobi delo, ki je izšlo v letu pred podelitvijo. Nagrada je enkratna (isti avtor je ne more prejeti večkrat). Podeljuje se v velikonočnem času, od tod njen naslov. Nagrado podeljuje posebni odbor, ki ga je izvolila Slovenska prosveta iz Trsta. Denar za nagrado poklanja od leta 1973 Zadružna kraška banka Trst Gorica (prej Hranilnica in posojilnica na Opčinah), prvih deset let pa je sam odbor zbiral prispevke za nagrado.

Komisija

[uredi | uredi kodo]

Na pobudo Stanka Janežiča so na prvem sestanku izvolili odbor, ki je skrbel za nagrado in jo podeljeval: predsednik je postal prof. Martin Jevnikar, člani pa so bili ravnatelj Anton Kacin, pisatelj in časnikar Franc Jeza, pisatelj pesnik, profesor v Rimu in duhovnik Rafko Vodeb in pisatelj iz Dunaja Lev Detela. Komisija literarne nagrade je neodvisna od strank in društev, sama se dopolnjuje in skrbi za denar in podelitev nagrade. Leta 1969 je odstopil Lev Detela (zaradi oddaljenosti Dunaja), maja 1971 pa Rafko Vodeb (saj se je vrnil v domovino). Izvoljena sta bila pesnica in pisateljica prof. Zora Tavčar Rebula in skladatelj ter pevovodja Zorko Harej. Aprila 1974 je odstopil Franc Jeza (ni se strinjal s podelitvijo nagrade Ubaldu Vrabcu) in je na njegovo mesto nastopila pesnica Ljubka Šorli Bratuž iz Gorice. Leta 1983 je odstopil Anton Kacin (zaradi starosti) in je bil izvoljen urednik Mladike in kulturni delavec Marij Maver. Po smrti Ljubke Šorli Bratuž leta 1993 je bila izvoljena prof. Diomira Fabjan Bajc. Leta 1999 je od komisije iztopil njen dolgoletni predsednik Martin Jevnikar, pristopili so prof. Robert Petaros, prof. Lojzka Bratuž in prof. Neva Zaghet. Ko je leta 2010 umrl Zorko Harej, je bila na njegovo mesto izvoljena prof. Magda Jevnikar. Leta 2019 je umrla Lojzka Bratuž in leta 2023 je zaradi starosti odstopil prof. Robert Petaros.

Komisijo literarne nagrade vstajenje v letu 2023 sestavljajo prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver.

Seznam prejemnikov

[uredi | uredi kodo]
  • leta 1963 – Vinko Beličič za zbirko črtic Nova pesem
  • leta 1964 – Ruda Jurčec za knjigo spominov Luči in sence, I. del
  • leta 1965 – France Dolinar za eseja o Slomšku in Grivcu v Meddobju 1963-65
  • leta 1966 – Karel Mauser za roman Ljudje pod bičem, III. del
  • leta 1967 – Vinko Brumen za knjigo esejev Iskanja
  • leta 1968 – Alojz Rebula za roman V sibilinem vetru
  • leta 1969 – Lev Detela za 7 knjig pesmi in proze
  • leta 1970 – Boris Pahor za potopisni roman Skarabej v srcu
  • leta 1971 – Vladimir Kos za pesmi Ljubezen in smrt. In še nekaj
  • leta 1972 – Milka Hartman za pesmi Lipov cvet
  • leta 1973 – Valentin Polanšek za črtice Velike sanje malega človeka
  • leta 1974 – Ubald Vrabec za Ljudske nabožne in Maša št. 5
  • leta 1975 – Andrej Kobal za spomine Svetovni popotnik pripoveduje
  • leta 1976 – Štefan Tonkli za zbirko Na križpotju cest stojim in za življenjsko delo
  • leta 1977 – Irena Žerjal za zbirko Pobegla zvezda
  • leta 1978 – Zora Piščanc za roman Pastirica Urška
  • leta 1979 – Franc Jeza za fantastične črtice Nevidna meja
  • leta 1980 – Pavle Merkù za Plemiška pisma
  • leta 1981 – Bruna Pertot za črtice Dokler marelice zorijo
  • leta 1982 – Zora Tavčar za spomine Veter v laseh
  • leta 1983 – Ljubka Šorli za zbirko Veseli ringaraja in za življenjsko delo
  • leta 1984 – Saša Martelanc za knjigo črtic Melodija
  • leta 1985 – France Papež za zbirko Dva svetova
  • leta 1986 – Tomaž Simčič za znanstveno knjigo Jakob Ukmar
  • leta 1987 – Franc Sodja za Pisma mrtvemu bratu
  • leta 1988 – Janko Messner za Živela Nemčija. Dnevnik 1938-1941
  • leta 1989 – Zorko Simčič za knjigo Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide
  • leta 1990 – Dušan Jelinčič za Zvezdnate noči, opis slov. odprave “Karakorum 86”
  • leta 1991 – Vinko Ošlak za Saj ni bilo nikoli drugače
  • leta 1992 – Igor Škamperle za roman Sneg na zlati veji
  • leta 1993 – Tone Brulc za Vardevanje angelčka
  • leta 1994 – Rafko Dolhar za Od Trente do Zajzere
  • leta 1995 – Jože Velikonja in Rado Lenček za knjigo Who’s Who
  • leta 1996 – Stanko Janežič za pesmi Večerno žarenje
  • leta 1997 – Marko Sosič za roman Balerina, Balerina
  • leta 1998 – Živa Gruden in Milan Grego za knjigo Beneška Slovenija. Fotomonografija / Slavia veneta. Fotomonografia
  • leta 1999 – Milena Šoukal za pesmi Ptice na poletu
  • leta 2000 – Dorica Makuc za zgodovinsko knjigo Sardinci in za življenjsko delo
  • leta 2001 – Miroslav Košuta za pesniško zbirko Pomol v severno morje in za celotni pesniški opus
  • leta 2002 – Jože Blajs za roman Na konici jezika
  • leta 2003 – Evelina Umek za zbirko novel Mandrija in druge zgodbe
  • leta 2004 – Boris Pangerc za pesniško zbirko Odžejališče
  • leta 2005 – Lida Turk za monografijo Zora (o antifašistki Zori Perello)
  • leta 2006 – Aleksij Pregarc za dvojezično pesniško zbirko Žlahtnost-Preziosità in za življenjsko delo
  • leta 2007 – Bojan Pavletič za pričevanjsko prozno delo Devet velikih jokov
  • leta 2008 – Marko Kremžar za pričevanjsko delo Časi tesnobe in upanja ter za življenjsko delo
  • leta 2009 – Lojzka Bratuž za antologijo slovenskih goriških avtorjev Goriška knjiga in za življenjsko delo
  • leta 2010 – Alenka Rebula za knjigo Sto obrazov notranje moči
  • leta 2011 – Marjan Pertot za knjigo Lepa Vida ob Srebrni reki in za življenjsko delo
  • leta 2012 – Ivan Tavčar za pesniško zbirko Odselitev
  • leta 2013 – Viljem Černo za pesniško zbirko Ko pouno noći je sarcé – Ko polno je noči srce
  • leta 2014 – Jurij Paljk za knjigo Kaj sploh počnem tukaj?
  • leta 2015 – Marija Pirjevec za Rebulov zbornik 2 ob avtorjevi devetdesetlenici" in za življenjsko delo
  • leta 2016 – Marija Kostnapfel za zbirko Pesmi
  • leta 2017 – Lučka Peterlin Susič za mladinsko delo Mali gledališki vrtiljak in za življenjsko delo
  • leta 2018 – Marij Čuk za roman Prah
  • leta 2019 – Tone Mizerit za življenjsko delo
  • leta 2020 – Marino Qualizza za knjigo Benečija naš dom in za življenjsko delo
  • leta 2021 – Janez Povše za zbirko Tema in svetloba in za življenjsko delo
  • leta 2022 – Dušan Mukič za leposlovno delo Ljubljana skoz’ moja očala / Ljubljana skaus aukole moje
  • leta 2023 – Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe in za njen celotni dosedanji opus

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]