Slovani v Spodnji Panoniji
Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije. Z izrazom Spodnja Panonija (latinsko Pannonia inferior, madžarsko Alsó-pannoniai grófság, hrvaško Donja Panonija, srbsko Доња Панонија) so se označevali predeli Panonske nižine vzhodno in južno od reke Rabe in delili na Zgornjo in Spodnjo Panonijo, podedovano iz rimske terminologije.
Od sredine 6. do konca 8. stoletja sta bila regija in slovansko prebivalstvo pod oblastjo Avarov. Po uničenju Avarskega kaganata je oblast v regiji prevzelo Frankovsko cesarstvo. Oblast Frankov je trajala do madžarske osvojitve Karpatske kotline okoli leta 900.[1][2][3]
V frankovskem obdobju so Spodnjo Panonijo upravljali lokalni slovanski vladarji pod suverenostjo frankovskih kraljev. Znotraj frankovskega upravnega sistema je v Zgornji Panoniji nastala Panonska marka pod neposredno frankovsko oblastjo preko frankovskih grofov, medtem ko so Spodnjo Panonijo kot kneževino upravljali lokalni slovanski knezi pod vrhovno frankovsko oblastjo. V 9. stoletju sta frankovsko nadvlado v Spodnji Panoniji izpodbijala Prvo bolgarsko cesarstvo in Velikomoravska.[1][2][4]
V 10. stoletju je madžarsko osvajanje Karpatske kotline razdelilo slovanske skupnosti v regiji na dvoje, kar je pripeljalo do oblikovanja Zahodnih in Južnih Slovanov.
Ozadje
[uredi | uredi kodo]Rimska oblast v panonski regiji je v 5. stoletju propadla. Oblast so prevzeli Huni, Goti in za njimi Langobardi. Med vladanjem bizantinskega cesarja Justina II. (565–578) so po langobardsko-gepidski vojni leta 567 v Panonijo vdrli Avari, ki so nato okoli leta 568 osvojili skoraj celotno Panonsko nižino. Možno je, da so v 5. stoletju v času hunske prevlade v regijo prišle manjše skupine Starih Slovanov.[5] Slovani so se v Panonsko nižino zagotovo naseljevali v 6. in 7. stoletju, ko so tam vladali Avari.[6][7]
Kneževina
[uredi | uredi kodo]Kneževina Spodnja Panonija | |||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 846–875 | |||||||||||||
 Braslavovo kraljestvo | |||||||||||||
| Glavno mesto | Zalavár, Sisek, Blatnograd | ||||||||||||
| Religija |
| ||||||||||||
| Vlada | kneževina | ||||||||||||
| Zgodovinska doba | zgodnji srednji vek | ||||||||||||
• ustanovitev | 846 | ||||||||||||
• ukinitev | 875 | ||||||||||||
| |||||||||||||
Med frankovsko vojno proti Avarom so Letopisi Frankovskega kraljestva omenjali Vonomirusa Sclavusa (Vojnomir Slovan ali Zvonomir Slovan), ki je deloval leta 795. Furlanski vojvoda Erik je poslal Vojnomirja z njegovo vojsko v Panonijo med Donavo in Tiso, kjer so ropali avarska gospostva. Naslednje leto so bili Avari poraženi in frankovska oblast se je razširila proti vzhodu do srednjega toka Donave.[8] Sredi 9. stoletja je bila Spodnja Panonija že naseljena s slovansko večino. Poleg »panonskih Slovanov« so bili tam še Dulebi in morda nekaj Hrvatov.[9][10] leta 873 so bili v Spodnji Panoniji tudi pokrščeni Avari.[11]
Po propadu avarske države so panonski Slovani prišli pod frankovsko oblast. Nekateri lokalni slovanski knezi pod frankovsko vrhovno oblastjo v Panonski marki so znani iz frankovskih virov.[12] V Letopisih Frankovskega kraljestva je bil kot knez v Spodnji Panoniji omenjen Ljudevit (latinsko Liudeviti, ducis Pannoniae inferioris),[13][14] ki je vodil upor proti Frankom (811–822).[15] Njegovi motivi niso znani, vendar se domneva, da ga je vodila želja po večji avtonomiji.[16] Pridružili so se mu Karantanci, Kranjci in domnevno Slovani okoli Salzburga, podpiral pa ga je gradeški patriarch Fortunat.[17] Njegovo glavno oporišče je bilo v Sisku (latinsko Siscia), nekdanji metropoli starorimske province Pannonia Savia.[18][19] Natančne meje njegove kneževine so negotove, saj je izraz Spodnja Panonija lahko pomenil tako dežele med rekama Dravo in Savo kot dežele severno od njiju in vzhodno od njiju v nekdanji rimski provinci Pannonia Secunda (današnji Srem).[15] Njegova oblast je verjetno segala še bolj proti vzhodu, ker naj bi se mu v uporu pridružilo tudi pleme Timočanov iz doline Timoka v današnji vzhodni Srbiji.
Po Ljudevitovem neuspešnem uporu in smrti[20] so leta 827 Bolgari pod vodstvom velikega kana Omurtaga vdrli in osvojili Spodnjo Panonijo in dele frankovskih ozemelj na severu[21][22] in namestili svoje guvernerje.[23] Nemški kralj Ludvik je leta 828 izvedel protinapad in Furlansko marko razdelil na štiri grofije. Ena od njih je bila verjetno zgodnja vojvodina Hrvaška, ki je obsegala tudi ozemlje okoli Siska.[24] Panonija je ponovno postala del Panonske marke. Obe marki sta bili vazala Vzhodnofrankovske države.[23] Naslednje leto so Bolgari ponovno napadli in vrerjetno osvojili vzhodni del Panonske nižine.[23]
Leta 838 se je kot novi vladar v Spodnji Panoniji okoli Drave in Save pojavil lokalni slovanski knez Ratimir. Vladal je verjetno vzhodnim delom Panonije in bil bolgarski guverner.[25] K njemu je pobegnil Pribina, nekdanji knez Nitranske kneževine, ki ga je izgnal Mojmir I. Moravski.[26] Istega leta je frankovski grof Ratbod iz Vzhodne marke odstavil Ratimirja in okrepil frankovsko oblast v Spodnji Panoniji.[27] Ratimir je pobegnil iz dežele, Franki pa so za novega vladarja Spodnje Panonije postavili slovanskega kneza Pribino.[28][25] Pribino († 861) je nasledil njegov sin Kocelj. V času njune vladavine je bil glavni grad Spodnjepanonske kneževine Mosapurc (Mosapurc regia civitate),[29] staroslovansko Blatnograd, sodobni Zalavár pri Blatnem jezeru.[30] Kneževina je bila vazal Frankovskega cesarstva[31] ali mejna grofija (comitatus) Vzhodnega Frankovskega kraljestva. Sprva jo je vodil knez (Pribina), kasneje pa komes (Kocelj), ki se je naslavljal comes de Sclauis (grof Slovanov).[12] Njuna oblast je segala od Ptuja na jugozahodu do reke Rabe na severovzhodu, Baranje na jugovzhodu in Donave na vzhodu.[12]
V Kocljevem času je bil v Spodnji Panoniji aktiven bizantinski misijonar Metod.[32] V to obdobje je datirano pismo papeža Janeza VIII. nekemu duxu Mutimirju, ki se običajno šteje za Mutimirja Vlastimirovića. Pismo govori o ustanovitvi panonske škofije s sedežem v Sirmiju. Njen škof je na Kocljevo željo postal Metod.[33]
Potek dogodkov do konca 9. stoletja je nejasen. Čeprav še vedno pod frankovskim vplivom, je nova grožnja za Franke postal Svetopolk I. Moravski.[33] Zadnji knez Spodnje Panonije, vsaj med letoma 884 in 896, je bil Braslav.[34] Braslav je sprva vladal na ozemlju med Savo in Dravo kot vazal Arnulfa Koroškega. Arnulf mu je kasneje predal Spodnjo Panonijo, da bi zavaroval frankovsko mejo pred novo grožnjo – Madžari, ki so že osvojili Velikomoravsko.[35][36] Madžari so kljub temu zavzeli celotno Panonsko nižino in nadaljevali pohod proti Italiji.[37][38]
Zapuščina
[uredi | uredi kodo]Po vzponu Ogrske kneževine sredi 890. let, zlasti po bitki pri Bratislavi leta 907,[39] na območju Spodnje Panonije ni več dokumentiranih slovanskih vladarjev. Madžarska osvojitev je ločilo Zahodne Slovane od Južnih Slovanov, kar je vplivalo na oblikovanje novih slovanskih entitet.[40] Nedavne arheološke najdbe kažejo, da je bila meja Južnimi Slovani in Ogrsko nekje severno od Siska.
Arheologija
[uredi | uredi kodo]Pokopavanje pokojnih in z njim povezani obredi kažejo na mešanje različnih kulturnih in etničnih vplivov.[41] Nekateri poganski običaji in obredi se niso spremenili niti po frankovski zmagi nad Avari in pokristjanjenju. Opazni so na primer pokopavanje v vrstah, pogostitev ob pogrebu in stepski pogrebni obred s konjem in opremo.[42] Domače in večinoma stalno naseljeno slovansko prebivalstvo je asimiliralo Avare in postalo del avarsko-slovanske srednjedonavske kulture.[43] Sedov je menil, da so bili ti Slovani mešanica Sklavenov praško-korčaške kulture in predvsem Antov plenkovske in ipotesti-kandestinske kulture z nekaterimi artefakti martinovske kulture.[44] Staroselci so sprva asimilirali del Madžarov, v 10. stoletju pa so se sami zlili z večinskimi Madžari.[45]
Vladarji
[uredi | uredi kodo]Kontinuiteta slovanskih vladarjev v Spodnji Panoniji ni jasna. Vladarji niso bili dosledno del vladajoče dinastije, za razliko od tistih na severu (Mojmirjeva hiša) in na jugu (Trpimirjeva hiša).
- Vojnomir (ok. 790–810)
- Ljudevit (ok. 810–823)
- Ratimir (ok. 829–838)
- Pribina (ok. 846–861)
- Kocelj (ok. 861–876)
- Braslav (ok. 882–896)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Bowlus 1995.
- ↑ 2,0 2,1 Goldberg 2006.
- ↑ Luthar 2008.
- ↑ Betti 2013.
- ↑ Gračanin 2008b, str. ;13–54.
- ↑ Barker 1966, str. ;214–215.
- ↑ Budak 2018, str. 61–63, 71–72.
- ↑ Luthar 2008, str. ;94–95.
- ↑ Filipec 2015, str. 29–30, 337.
- ↑ Belgrade (Serbia). Vojni muzej Jugoslovenske narodne armije (1968). Fourteen Centuries of Struggle for Freedom. Military Museum. str. xiv.
- ↑ Karl Heinrich Menges (1953). An Outline of the Early History and Migrations of the Slavs. Department of Slavic Languages, Columbia University. str. 28.
- ↑ 12,0 12,1 12,2 Luthar 2008, str. 105.
- ↑ Pertz 1845, str. 75.
- ↑ Scholz 1970, str. 104.
- ↑ 15,0 15,1 Budak 2018, str. 180.
- ↑ Budak 2018, str. 180–181.
- ↑ Budak 2018, str. 181.
- ↑ Pertz 1845, str. 835.
- ↑ Scholz 1970, str. 111.
- ↑ Budak 2018, str. 181–182.
- ↑ Bowlus 1995, str. ;91, 06–97.
- ↑ Goldberg 2006, str. ;49.
- ↑ 23,0 23,1 23,2 Budak 2018, str. 182.
- ↑ Budak 2018, str. 182–183.
- ↑ 25,0 25,1 Budak 2018, str. 183.
- ↑ Budak 2018, str. 138, 183.
- ↑ Bowlus 1995, str. ;99–100, 102, 104.
- ↑ Goldberg 2006, str. ;83–85.
- ↑ Bowlus 1995, str. ;204–220.
- ↑ Szőke 2007, str. ;411–428.
- ↑ Škvarna 2002, str. ;19–20.
- ↑ Budak 2018, str. 139, 184.
- ↑ 33,0 33,1 Budak 2018, str. 184.
- ↑ Brašnić, Mijo (1871). Odlomci iz zemljopisa i narodopisa Hrvatske i Slavonije u 9. stoljeću. Rad Jugoslavenske Akademije Znanosti i Umjetnosti (hrvaško). Zagreb: Yugoslav Academy of Sciences and Arts (16): 8. Pannonia inferior cum duce Braslao ad officium rediit.
- ↑ Luthar 2008, str. 110–111.
- ↑ Budak 2018, str. 184–185.
- ↑ Budak 2018, str. 185.
- ↑ Kos, Milko (1960). Istorija Slovenaca od doseljenja do petnaestog veka. Prosveta. str. 129.
- ↑ Filipec 2015, str. 338.
- ↑ Budak 2018, str. 142.
- ↑ Budak 2018, str. 178.
- ↑ Budak 2018, str. 178–179.
- ↑ Sedov 1995, str. 412.
- ↑ Sedov 1995, str. 159–169.
- ↑ Sedov 1995, str. 418–419.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Barford, Paul M. (2001). The Early Slavs: Culture and Society in Early Medieval Eastern Europe. Ithaca: Cornell University Press. ISBN 0801439779.
- Barker, John W. (1966). Justinian and the Later Roman Empire. Madison: University of Wisconsin Press. ISBN 9780299039448.
- Betti, Maddalena (2013). The Making of Christian Moravia (858-882): Papal Power and Political Reality. Leiden-Boston: Brill. ISBN 9789004260085.
- Bowlus, Charles R. (1995). Franks, Moravians, and Magyars: The Struggle for the Middle Danube, 788-907. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. ISBN 9780812232769.
- Budak, Neven (2018). Hrvatska povijest od 550. do 1100 [Croatian history from 550 until 1100] (v hrvaščini). Leykam international. ISBN 978-953-340-061-7. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. oktobra 2022. Pridobljeno 8. januarja 2023. Arhivirano 2022-10-03 na Wayback Machine.
- Curta, Florin (2006). Southeastern Europe in the Middle Ages, 500–1250. Cambridge: Cambridge University Press.
- Filipec, Krešimir (2015). Donja Panonija od 9. do 11. stoljeća [Lower Pannonia from 9th until 11th century] (v hrvaščini). University of Sarajevo. ISBN 978-9958-600-68-5.
- Fine, John Van Antwerp Jr. (1991) [1983]. The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century. Ann Arbor, Michigan: University of Michigan Press. ISBN 0472081497.
- Fine, John Van Antwerp Jr. (2005). When Ethnicity did not Matter in the Balkans: A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods. Ann Arbor, Michigan: University of Michigan Press. ISBN 0472025600.
- Goldberg, Eric J. (2006). Struggle for Empire: Kingship and Conflict under Louis the German, 817-876. Ithaca, NY: Cornell University Press. ISBN 9780801438905.
- Goldstein, Ivo (1984). »Ponovno o Srbima u Hrvatskoj u 9. stoljeću« (PDF). Historijski zbornik (v hrvaščini). 37: 235–246. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. januarja 2023. Pridobljeno 8. januarja 2023. Arhivirano 2023-01-08 na Wayback Machine.
- Gračanin, Hrvoje (2008a). »Od Hrvata pak koji su stigli u Dalmaciju odvojio se jedan dio i zavladao Ilirikom i Panonijom: Razmatranja uz DAI c. 30, 75-78«. Povijest U Nastavi (v hrvaščini). 6 (11): 67–76.
- Gračanin, Hrvoje (2008b). »Slaveni u ranosrednjovjekovnoj južnoj Panoniji« [Slavs in the Early Medieval South Pannonia]. Scrinia Slavonica (8): 13–54.
- Guštin, Mitja (2007). »Rani srednji vijek od alpskih obronaka do Panonije« [The Early Middle Ages from the Alpine Slopes to Pannonia]. Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu (v hrvaščini in angleščini). 24: 289–300.
- Kantor, Marvin (1983). Medieval Slavic Lives of Saints and Princes. Ann Arbor: The University of Michigan Press. ISBN 9780930042448.
- Luthar, Oto, ur. (2008). The Land Between: A History of Slovenia. Frankfurt am Main: Peter Lang. ISBN 9783631570111.
- MacLean, Simon (2003). Kingship and Politics in the Late Ninth Century: Charles the Fat and the End of the Carolingian Empire. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 9781139440295.
- MacLean, Simon (2009). History and Politics in Late Carolingian and Ottonian Europe: The Chronicle of Regino of Prüm and Adalbert of Magdeburg. Manchester and New York: Manchester University Press. ISBN 9780719071348.
- Moravcsik, Gyula, ur. (1967) [1949]. Constantine Porphyrogenitus: De Administrando Imperio (2nd revised izd.). Washington D.C.: Dumbarton Oaks Center for Byzantine Studies. ISBN 9780884020219.
- Nelson, Janet L. (1991). The Annals of St-Bertin. Manchester: Manchester University Press. ISBN 9780719034251.
- Pertz, Georg Heinrich, ur. (1845). Einhardi Annales. Hanover.
- Petković, Danijel (2006). »Hrvatsko ime u srednjovjekovnoj Slavoniji prema nekoliko primjera u diplomatičkim izvorima od 13. do 15. stoljeća« [Croatian name in medieval Slavonia according to several examples in diplomatic sources from the 13th to the 15th century]. Starohrvatska Prosvjeta (v hrvaščini). III (33): 243–281. Pridobljeno 30. decembra 2020.
- Richards, Ronald O. (2003). The Pannonian Slavic Dialect of the Common Slavic Proto-language: The View from Old Hungarian. Los Angeles: University of California. ISBN 9780974265308.
- Reuter, Timothy (1992). The Annals of Fulda. Manchester: Manchester University Press. ISBN 9780719034589.
- Scholz, Bernhard Walter, ur. (1970). Carolingian Chronicles: Royal Frankish Annals and Nithard's Histories. University of Michigan Press. ISBN 0472061860.
- Sedov, Valentin Vasilyevich (2013) [1995]. »Panonski Slaveni« [Pannonian Slavs]. Славяне в раннем Средневековье [Sloveni u ranom srednjem veku (Slavs in Early Middle Ages)]. Novi Sad: Akademska knjiga. str. 413–427. ISBN 978-86-6263-026-1.
- Škvarna, Dušan (2002). Slovak History: Chronology & Lexicon. Wauconda: Bolchazy-Carducci Publishers. ISBN 978-0-86516-444-4.
- Štih, Peter (2010). The Middle Ages between the Eastern Alps and the Northern Adriatic: Select Papers on Slovene Historiography and Medieval History. Leiden-Boston: Brill. ISBN 9789004187702.
- Szőke, Béla Miklós (2007). »New findings of the excavations in Mosaburg/Zalavár (Western Hungary)«. Post-Roman Towns, Trade and Settlement in Europe and Byzantium: The heirs of the Roman West (PDF). Berlin-New York: Walter de Gruyter. str. 411–428.
- Vlasto, Alexis P. (1970). The Entry of the Slavs into Christendom: An Introduction to the Medieval History of the Slavs. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 9780521074599.