Pojdi na vsebino

Starigrad

Starigrad
Starigrad - pristanišče
Starigrad - pristanišče
Starigrad se nahaja v Hrvaška
Starigrad
Starigrad
Geografska lega na Hrvaškem
44°17′43″N 15°26′17″E / 44.29528°N 15.43806°E / 44.29528; 15.43806
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaZadrska županija Zadrska županija
ObčinaStarigrad
Nadm. višina
7 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno1.100
Poštna številka
23244 Starigrad
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Starigrad je naselje z dobrimi 1000 prebivalci, manjše pristanišče in sedež istoimenske hrvaške občine z okoli 1700 prebivalci (2021) v Zadrski županiji. Občina Starigrad obsega tri naselja (v oklepaju število prebivalcev leta 2011):

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011 2021
511 550 640 777 912 1091 1157 1300 991 1092 1109 1163 1135 1159 1100 1140 1051

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Starigrad, ki ga imenujejo tudi Starigrad-Paklenica, leži ob Velebitskem kanalu ob magistralni cesti Reka - Split pod gorskim masivom južnega Velebita. Mestece, v katerem je uprava Narodnega parka Paklenica, je izhodišče za obisk sotesk Velika in Mala Paklenica. Starigrad, kjer se stikata blago sredozemsko in ostro gorsko podnebje, je središče okoli 20 km dolge Pakleniške riviere s peščenimi plažami.

Paklenica ima manjše pristanišče. S plovili se je mogoče privezovati na oneh straneh pristaniškega pomola. Globina morja ob pomolu je do 3,5 m. Za priveze je primeren tudi kolenast valobran. Globina morja ob valobranu je do 2,5 m. Pristanišče je izpostavljeno jugozahodnim vetrovom. Burja je tu zelo pogosta in močna.

Na koncu pomola stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. Nazivni domet svetilnika je 3 milje.

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Glavna gospodarska dejavnost je turizem.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Področje Starigrada je poseljeno že v rimski dobi, takrat se je naselje imenovalo Argyruntum. V času turških vpadov so tedanji prebivalci naselje v 16. stoletju zapustili. Ponovno so kraj obnovili v 17. stoletju.

V bližini naselja stojita predromanska cerkvica sv. Petra obdna z 20 stečki - srednjeveškimi bogomilskimi nagrobniki, in ruševine stolpa, imenovanega Većka kula, postavljenega verjetno za obrambo pred turškimi vpadi. V zalivu Rovanjska jugovzhodno od Starigrada pa so ostanki preromanske cerkvice sv. Jurja.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  1. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.