Pojdi na vsebino

Stojmir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stojmir
Knez Karantanije
Vladanjev začetku 9. stoletja
PredhodnikSemik
NaslednikEtgar
Rojstvo8. stoletje[1]
Smrt9. stoletje[2]

Knez Stojmir (v prvih zapisih kot Ztoimar[3]), karantanski knez.

Je tretji v zaporedju štirih karantanskih knezov iz časa med 796 in 828[4][5], o katerih se nam je neposredno ohranilo le njihovo ime. Tega vladarja iz začetka 9. stoletja ne moremo povezovati s tedanjimi dogodki in drugimi osebnostmi, prav tako ničesar ne vemo o njegovem delovanju in življenju. Na splošno so knezi Pribislav, Semik, Stojmir in Etgar vladali v času, ko so bili v tej deželi mejni grofje Goteram, Werinhar, Albrik, Got(a)frid in Gerold.[4] Ime Stojmir izvira iz slovanskega korena *stojati/stojǫ v pomenu stati, obstati, obstoj, obstojen.[6][7]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Kos M. Stojmir, karantanski knez (med 720 in 785–med 820 in 880)Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
  2. Kos M. Stojmir, karantanski knez (med 720 in 785–med 820 in 880) - Slovenska biografijaZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
  3. Kos Milko (1902).Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku . Ljubljana, Lenova družba, str. 366.
  4. 4,0 4,1 Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum.Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
  5. Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 207.
  6. Makarovič Gorazd (2001). Pričevanja imen o Alpskih Slovankah. Etnolog, letnik 2001, številka 11. Str. 28.
  7. Snoj Marko (2003). Slovenski etimološki slovar. 2., pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Modrijan, 2003.
  • Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
  • Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
  • -- (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.

Zunanji viri

[uredi | uredi kodo]