Teikoplanin
Klinični podatki | |
---|---|
Blagovne znamke | Targocid |
AHFS/Drugs.com | International Drug Names |
Nosečnostna kategorija |
|
Način uporabe | intravensko, intramuskularno |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status | |
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 90 % (po intramuskularnem dajanju) |
Vezava na beljakovine | 90 do 95 % |
Presnova | Nil |
Razpolovni čas | 70 do 100 h |
Izločanje | skozi ledvice (97 % v nespremenjeni obliki) |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
KEGG | |
ChEMBL | |
NIAID ChemDB | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | spremenljiva |
Mol. masa | 1564,3 do 1907,7 g/mol |
|
Teikoplanín je glikopeptidni antibiotik, zaviralec sinteze bakterijske celične stene, ki učinkuje na grampozitivne bakterije. Njegovo predpisovanje je omejeno, ker je učinkovit tudi proti okužbam z MRSA.[1] Na tržišču je pod zaščitenim imenom Targocit.[2]
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Teikoplanin se uporablja intravensko (z dajanjem v žilo dovodnico) za zdravljenje naslednjih okužb:[3]
- zapletene okužbe kože in mehkih tkiv,
- okužbe kosti in sklepov,
- bolnišnične pljučnice,
- zunajbolnišnične pljučnice,
- zapletene okužbe sečil,
- infekcijski endokarditis,
- peritonitis, povezan s kontinuirano ambulantno peritonealno dializo,
- bakteriemija, ki se pojavi zaradi katere od zgoraj navedenih okužb,
Uporablja tudi kot peroralna raztopina, in sicer kot alternativno zdravljenje driske in kolitisa, ki ju povzroča bakterija Clostridium difficile.[3] V raziskavah je namreč izkazal pri tej indikaciji podobno učinkovitost kot vankomicin.[4]
Kemijske lastnosti
[uredi | uredi kodo]Teikoplanin je pravzaprav mešanica več sestavin, in sicer petih poglavitnih (poimenovane teikoplanin A2-1 do A2-5) ter štirih v manjših deležih (poimenovane teikoplanin RS-1 do teikoplanin RS-4).[5] Za vse je v njihovi kemijski zgradbi skupno makrociklično glikopeptidno ogrodje (poimenovano teikoplanin A3-1), na katero je pripeta veriga ogljikovih hidratov (manoza, N-acetilglukozamin in β-D-glukozamin) — razlikujejo se le v dolžini in konformaciji stranske verige.
Spodnja slika prikazuje zgradbo ogrodne večobročne glikopeptidne strukture ter ogljikohidratnih stranskih verig pri petih poglavitnih učinkovin teikoplanina.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541066/teikoplanin?query=teikoplanin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 8. 4. 2016.
- ↑ http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=%28[SEZNAMUCINKNAZIV]=_teikoplanin*%29&SearchOrder=4&SearchMax=301, Centralna baza zdravil, vpogled: 8. 4. 2016.
- ↑ 3,0 3,1 Povzetek glavnich značilnosti zdravila Targocid prašek in vehikel za raztopino za injiciranje ali infundiranje ali za peroralno raztopino, datum zadnje spremembe besedila: 17. 3. 2015.
- ↑ de Lalla F; Nicolin R; Rinaldi E; Scarpellini P; Rigoli R; Manfrin V; Tramarin A (1992). »Prospective study of oral teicoplanin versus oral vancomycin for therapy of pseudomembranous colitis and Clostridium difficile-associated diarrhea«. Antimicrob Agents Chemother. 36 (10): 2192–2196. doi:10.1128/AAC.36.10.2192. PMC 245474. PMID 1444298.
- ↑ Bernareggi A; Borghi A; Borgonovi M; Cavenaghi L; Ferrari P; Vékey K; Zanol M; Zerilli L (1. avgust 1992). »Teicoplanin metabolism in humans«. Antimicrob Agents Chemother. 36 (8): 1744–1749. doi:10.1128/AAC.36.8.1744. PMC 192040. PMID 1416858.