Termoelektrarna Šoštanj blok 1 in 2

Bloka 1 in 2 sta bloka, ki več ne obratujeta na Termoelektrarni Šoštanj.

Osnovni Podatki blokov 1 in 2

BLOK 1 IN 2 NE OBRATUJETA VEČ
Termoelektrarna Šoštanj
Naslov: Cesta Lole Ribarja 18, Šoštanj

Poenostavljena tehnološka shema

**Slika prikazuje poenostavljeno tehnološko shemo blokov 1 in 2 Termoelektrarne Šoštanj**

1. Kotel 10. Nagrevalnik 3 19. Priprava dekarbonate vode

2. Turbina 11. Nagrevalnik 4

3. Generator 12. Napajalni rezervoar

4. Kondenzator 13. Napajalni črpaliki

5. Kondenzatni črpalki 14. NT odvodnik

6. Hladilnik kondenzata 15. Hladilni stolp

7. Nagrevalnik 1 16. Hladilni črpalki|

8. Nagrevalnik 2 17. Ejektor

9. Hladilnik kondenzata 18. Hladinik Kondenzata ejektorjev

Tabela tehničnih podatkov za bloka 1 in 2

`Tehnični podatki`
NAPRAVA	ENOTA	BLOK 1	BLOK 2
KOTLI	SULZER - enocevni, s prisilnim pretokom
Število	kom	1	1
Zmogljivost	t/h	125	125
Sveža para: tlak	bar	98	98
Temparatura	°C	515	515
Napajalna voda: temparatura	°C	195	195
Mlin: število	kom	4	4
Zmogljivost	t/h	16	16
Dimni plini: Temperatura	°C	195	195
Izkoristek kotla	%	86	86
Višina dimika	m	100
TURBINE	ESCHER WYSS - kondenzacijska, odjemna
Število	kom	1	1
Nazivna moč	MV	30	30
Tlak sveže pare - vstop	bar	93	93
Nazivni vrtljaji	min^-1	3.000	3.000
Hladilna voda: zmogljivost	m³/h	6.500	6.500
Nazivna Temperatura	°C	27	27
Višina hladilnega stolpa	m	60
GENERATORJI	OERLIKON
Nazivna moč	MVA	37,5	37,5
Nazivna napetost	V	10,5 ± 5 %	10,5 ± 5 %
Nazivni fazni kot	cos φ	0,8	0,8
Vzbujanje	Statično
Hlajenje	bar	z zrakom
Specifična poraba premoga	kg/kWh	1,4	1,4
Izkoristek blokov	%	28	28
BLOKOVNI TRANSFORMATORJI	OERLIKON
Nazivna moč	MVA	32	32
Prestavno razmerje	kV	10,5/115,5	10,5/115,5
Kratkostična napetost	%	10	10
Vezava		Yy0	Yy0
Transformator b.l.r. moč	MVA	6,3	6,3
Prestavno razmerje ± 18%	kV	10,5/6,3	10,5/6,3

Kotla SULZER

Bloka 1 in 2 imata enaka Sulzerjeva enocevna kotla s prisilnim pretokom. Vsak od njiju lahko proizvede 125 t pare na uro, s tlakom 100 bar in temperaturo 515 °C.

Cevna shema

**Slika prikazuje cevno shemo kotla Sulzer 125 t/h - aktivni deli blokov 1 in 2 Termoelektrarne Šoštanj.**

Zgradba parnega kotla

Zgradba parnega kotla je razvidna iz prereza na sliki. Voda oziroma para teče po posameznih delih parnega kotla v naslednjem zaporedju: Napajalna voda priteka po cevi v razdelilno komoro grelnika vode 1, ki je sestavljen iz 54 paralelnih vej in ima ogrevalno površino 800 m². Iz zbiralne komore grelnika 1 teče voda po skupni cevi do sistema vertikalnih in horizontalnih nosilnih cevi, ki nosijo konvektivni pregrevalnik pare 1, ter končni ogradni pregrevalnik pare 3. Od tod teče voda v razdelilno komoro, ter preko grelnikov vode 2 in 3 ogrevalnih površin 603 m² in 627 m². Razdelilna komora ali kolektor razdeli vodo v 50 paralelnih vej brez dušilnih elementov za uravnavanje pretoka. Vsi trije grelniki so nameščeni prečno ležeče v vertikalni dimni kanal. Dimni plini gredo najprej skozi grelnik vode 3, nato skozi grelnika 2 in 1 ter skozi cevni grelnik zraka.

Turbini blokov 1 in 2

Parni turbini proizvajalca Escher Wyss sta na obeh blokih popolnoma enaki. Turbini sta enakotlačni, aksialni, večstopenjski kondenzatni, z visokotlačnim in nizkotlačnim delom. Gredi turbin so togo spojene z rotorjem generatorja. Visokotlačni del turbine sestavljajo hitrozaporna ventila, regulirni ventili, visokotlačni rotor in visokotlačno ohišje.
S hitrozapornima ventiloma v trenutku preprečimo vstop sveže pare v turbino pri okvarah, ločitvi generatorja od omrežja, pri nepravilnih manipulacijah in ostalih nevarnostih, ki vplivajo na varno delovanje turbine. Z regulirnimi ventili reguliramo količino dotoka sveže pare v turbino. Turbini imata vsaka po štiri regulirne ventile, ki se krmilijo preko hidravlično krmiljenega servomotorja in vzvodov.

Delovanje turbine

Turbina deluje s pomočjo regulacije vrtljajev ali regulacije tlaka sveže pare. Prvi način je uporabljen pri zagonih, zaustavitvah ali ob izpadu turboagregata iz omrežja. Osnova takšnega delovanja je centrifugalni vzmetni regulator, ki je poganjan z gredjo turbine preko vijačnega zobnika.

Regulacija tlaka sveže pare je uporabljena med normalnim stabilnim obratovanjem. Moč turbine določa tlak pare pred turbino, ki ga prejemnik zaznava in deluje na odpiranje regulirnih ventilov preko oljnih servomotorjev. Tlak pare dosegamo s kurjenjem v kotlu.

Gredne toge vezi povezujejo med seboj rotorje, da se navor prenaša iz enega na drugega in nato na rotor generatorja. Ležaji prenašajo sile z rotorja na mirujoče dele turbine. Podporni ležaji prenešajo težo rotorja, oporni pa tokovne sile in pritiske. Glede na os rotorja ločimo aksialne in radialne ležaje. Radialni ležaji prestrezajo sile, ki so pravokotne na os rotorja, aksialni pa sile v smeri osi rotorja. Ležaji so v posebnih ohišjih, imenovani ležajniki. Parni turbini imata zaradi svojih specialnih zahtev uporabljene le drsne ležaje in sicer tri radialne in en aksialni ležaj.

SHEMATSKI PRIKAZ TURBIN

Glej tudi

Zunanje povezave

Spletna stran Termoelektrarne Šoštanj

Ta članek o zgradbi oz. poslopju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

1. Kotel	10. Nagrevalnik 3	19. Priprava dekarbonate vode
2. Turbina	11. Nagrevalnik 4
3. Generator	12. Napajalni rezervoar
4. Kondenzator	13. Napajalni črpaliki
5. Kondenzatni črpalki	14. NT odvodnik
6. Hladilnik kondenzata	15. Hladilni stolp
7. Nagrevalnik 1	16. Hladilni črpalki\|
8. Nagrevalnik 2	17. Ejektor
9. Hladilnik kondenzata	18. Hladinik Kondenzata ejektorjev