Termoelektrarna Šoštanj blok 4

Blok 4 je eden od še obratujočih blokov Termoelektrarne Šoštanj.

Osnovni Podatki bloka 4

• Termoelektrarna Šoštanj
• Naslov: Cesta Lole Ribarja 18, Šoštanj

Poenostavljena tehnološka shema

Slika prikazuje shematski prikaz turbine bloka 4 Termoelektrarne Šoštanj.

1. Kotel	10. NT - Grelnik vode 4	19. Zagonska posoda
2. Turbina	11. Napajalni rezervoar	20. Varnostni ventil
3. Generator	12. Napajalne črpalke	21. Čiščenje kondenzata
4. Kondenzator	13. VT - Grelnik vode A6	22. Hladilni stolp
5. Kondenzatni črpalki	14. VT - Grelnik vode A7	23. Priprava dekarbonatne vode
6. Hladilnik kondenzata	15. VT - Grelnik vode A8	A Napajanje TP1 ali TP2
7. NT - Grelnik vode 1	16. Ohlajevalnik vode
8. NT - Grelnik vode 2	17. Zagonski razbremenilnik
9. NT - Grelnik vode 3	18. Izpustni razbremenilnik

Tabela tehničnih podatkov za bloka 4

Tehnični podatki

NAPRAVA	ENOTA	BLOK 4
KOTLI	Babcock-Benson
Zmogljivost	t/h	860
Sveža para: tlak	bar	183
Temperatura	°C	540
Ponovno pregreta para: tlak	bar	42
Temperatura	°C	545
Napajalna črpalak zmogljivost	t/h	3 x 445
Nazivni tlak	bar	250
Mlin: število		6
zmogljivost	t/h	6 x 60
Temparatura dimnih plinov	°C	160
Izkoristek kotla	%	88
Višina dimnika	m	150
TURBINA	KWU - kondenzacijska, odjemna
Nazivna moč	MW	275
Nazivni vrtljaji	min−1	3.000
Nazivni tlak	bar	177,5
Hladilna črpalka: zmogljivost	t/h	2 x 23.000
Hladilni sistem: zmogljivost	min−1	37.450
Nazivna temperatura hladilne vode	°C	22
Višina hladilnega stolpa	m	94
GENERATOR	KWU
Nazivna navidezna moč	MVA	324
Nazivni faktor delavnosti cos φ		0,85
Nazivna napetost	kV	15,75 ± 10 %
Nazivni tok	A	11.880
Vzbujanje		statično
Moč	kW	1.030
Napetost	V	350
Tok	A	2.740
Hlajenje: z vodikom	bar	3(4)
OSTALI PODATKI
Specifična poraba premoga	kg/kWh	1,25
Izkoristek blokov	%	32
BLOKOVNI TRANSFORMATOR	SIEMENS
Nazivna moč	MVA	320
Napetost	kV	15,75/228
Kratkostična napetost	%	7,7
Vezava		Yd5
TRANSFORMATOR BLR	RADE KONČAR
Nazivna moč	MVA	32
Napetost	kV	15,75 ± 10 %/10,5
Kratkostična napetost	%	7,9
Vezava		Yy0

Parni kotel Babcock Benson

Kotel je tehnična naprava, ki nam omogoča bolj ali manj ekonomično proizvodnjo toplotne energije in sicer tako, da ustvarja pogoje, ki so potrebni za pretvorbo kemično vezane energije v gorivu (premog, olje) z zgorevanjem v toplotno energijo. Dimni plini, ki nastajajo pri zgorevanju in imajo visoke temperature, oddajajo preko cevi svojo toploto vodi.
Pri dovajanju toplote se voda najprej segreje na temperaturo vrelišča, nato se upari. Z nadaljnjim dovajanjem toplote se para pregreje.

Konstrukcija kotla

Parni kotel Benson je dobil ime po svojem konstruktorju. Ta je izkoristil razmerje pri kritičnem stanju pare: tlak 225,6 bar in kritični temperaturi 374,2 °C, ko je uparjalna toplota 0, tako da preide voda v paro brez spremembe volumna. V tem kotlu torej niso bile potrebne naprave za ločevanje pare od vode. Uparjanje se ne začne in konča v enem samem prerezu cevi, temveč poteka vzdolž ustrezno dolge uparjalne proge.
Zgrajen je iz zvarjenih membranskih cevnih sten, ki so kot ostali deli kotla izolirane z mineralno volno. Kotel je na višini 89 m obešen na kotlovsko ogrodje in prosto visi do tal. Cevni sistem se razteza in v spodnji točki lijaka gorilne komore znaša raztezek pri obratovanju 400 mm.
Leva in desna stranska stena kurišča (uparjalnika) visita na pripadajočih stenah konvektivnega dela (pregrevalnika 1). Srednja in zadnja stena kurišča sta zaradi preprečevanja napetosti v vogalih zožitve povezani s posebnim toplim obešanjem t. j. diagonalno vgrajenimi cevmi, ki so ogrevane s pomočjo odjema iz izstopnega kolektorja uparjalnika. Razen tega je s posebno konstrukcijo podprt lijak kurišča s pomočjo ploščatih vešal na razmaku okrog 1,5 m, katera so obešena na koti 45 m.
Skupaj je v kotlu 300.000 m cevi z 75.000 zvari, od tega je 50.000 bilo narejenih v tovarni, 25.000 pa med montažo kotla. Kotel ima kurjavo na lignitni prah s 6 mlini z direktnim vpihovanjem v pripadajoče gorilnike na dveh različnih višinah.

Cevna shema kotla

Slika prikazuje shematski prikaz turbine bloka 4 Termoelektrarne Šoštanj.

Naprava za razžveplevanje na bloku

Naprava za razžveplanje dimnih plinov bloka 4 je priključena za kotlom bloka 4, ki za kurjavo uporablja lignit. Dimni plini, ki prihajajo iz kotla, vsebujejo SO², CO², NOx, prah, pepel in druge spremljevalne snovi. Dva ventilatorja vleka sesata dimne pline iz kotla po dveh kanalih preko elektrofiltrov, kjer se izloči več kot 99,8 % pepela. Dimne pline, očiščene prahu, ventilatorja vleka lahko potiskata po dveh poteh. Normalna pot je skozi napravo za odžveplanje, v izjemnih primerih pa jih lahko vodimo preko obvodnih loput direktno v dimnik.
Pri normalnem obratovanju vodimo dimne pline skozi grelnik dimnih plinov GAVO, obvodne lopute pa so zaprte. GAVO je regenerativni vrtljivi grelnik dimnih plinov na katerem neočiščeni dimni plini s temperaturo 160 °C oddajo svojo toploto grelnim paketom, ti pa nato oddajo toploto ohlajenim očiščenim dimnim plinom, preden jih vodimo v dimnik, da je njihova temperatura nad rosiščem (90-95 °C).
Neočiščeni dimni plini iz grelnika dimnih plinov vstopajo s temperaturo 120 °C v pralnik, kjer jih operemo s suspenzijo absorbcijskega sredstva (mleti apnenec; CaCO³ + voda).
V delu pralnika nad gladino suspenzije so v šestih nivojih nameščeni sistemi šob za razprševanje absorbcijskega sredstva. Vsakemu sistemu šob pripada obtočna črpalka, ki črpa suspenzijo iz zbiralnika pralnika, šobe pa zagotavljajo fino razprševanje. V območju razpršilnih šob potekata ohlajevanje dimnih plinov in bistvena faza očiščenja, difuzija žveplovega dioksida, floridov in kloridov skozi mejni plinski sloj na površino omočenega delca absorbenta. Dimni plini se pri prehodu skozi pralnik navlažijo do nasičenja ter ohladijo na temperaturo 60 °C. Ker vsebujejo fino razpršene kapljice, morajo skozi izločevalnik kapljic na vrhu pralnika, kjer se izločijo skupaj s preostalimi kristalizacijskimi jedri. Dimni plini pri prehodu skozi pralnik suspenzijo delno uparijo, pare pa zapustijo sistem. Izgubljene vodne pare nadomestimo z dodatno vodo, s katero izpiramo izločevalnik kapljic iz rezervoarja procesne vode. Tlak očiščenih dimnih plinov, ki izstopajo iz izločevalnika kapljic, zvišamo s pomočjo ventilatorja, ki je dodatno vgrajen v kanal dimnih plinov. Očiščene dimne pline iz pralnika potiska preko grelnika dimnih plinov ter loput v dimnik. Kalcijev sulfit, ki je nastal v razpršilnem območju pralnika, pade v zbiralnik. Tam ima dovolj časa za oksidacijo v kalcijev sulfat. Za proces oksidacije imamo na voljo 3 puhala, ki dovajajo potrebno količino zraka v suspenzijo s kalcijevim sulfitom, ki ob intenzivnem vpihovanju zraka in mešanju oksidira v kalcijev sulfat. Za učinkovit proces izločanja SO2 iz dimnih plinov je zelo pomembno vzdrževanje pH med 5,7 in 6,0 ter pravilne gostote in temperature.
Zmleti apnenec, ki ga v procesu razžveplovanja uporabljamo kot absorbcijsko sredstvo dobimo iz lokalnih silosov, pod katerima sta dva rezervoarja za pripravo suspenzije apnenca. Voda, ki je potrebna za pripravo suspenzije doteka iz rezervoarja obtočne vode.
Apneno suspenzijo, ki se v pralniku spremeni v sadro, črpamo v postajo za odvodnjavanje, kjer jo na hidrociklonu produkta zgoščujemo. Zgoščeno sadro po cevovodu vodimo v rezervoar za produkt. Od tu jo črpamo po krožnem cevovodu v mešalnico produkta, kjer se meša s pepelom. Pepel pnevmatsko transportiramo izpod elektrofiltra v 2000 m3 silos za pepel. Sadra in pepel se dozirata v mešali. Po mešanju nastane končni produkt s stabilnimi fizikalno kemičnimi lastnostmi. Ta produkt z gumijastim cevnim trakom transportiramo na vmesno deponijo, kjer ga nalagamo na transportna vozila in odvažamo na končna odlagališča.

Poenostavljena Tehnološka shema naprave za razžveplevanje dimnih plinov

Slika prikazuje poenostavljeno tehnološko shemo naprabe za razžveplevanje dimnih plinov nloka 4 Termoelektrarne Šoštanj.

1. Elektrofiltri	8. Hidrociklon produkta	17. Odvod na izpiralna mesta
2. Ventilatorji vleka	9. Hidrociklon obtočne vode	18. Rezervoar procesne vode
3. Regenerativni prenosnik toplote	10. Silos kalcita	19. Dopolnjevanje procesne voda
4. Puhala oksidacijskega zrakar	11. Rezervoar za pripravo suspenzije	20. Črpalki procesne vode
5. Pralnik - absorber	12. Silos pepela	21. Rezervoar obtočne vode
5a. Pralnik - zbiralnik	13. Vakumski filter produkta	22. Rezervoar suspenzije produkta
5b. Pralnik - lovilci kapljic	14. Mešalnica stabilizata	23. Rezervoar za izpraznitev
6. Obtočne črpalke	15. Odvoz stabilizata ali sadre	24. Lovilna jama
7. Odjemni črpalki suspenzije	16. Zbirni rezervoar filtrata	25. Dovod kalcita

Tehnični podatki naprave za razžveplevanje

Količina vlažnih dimnih plinov

• na vstopu v napravo: 1.520.000 nm³/h
• na vstopu v dimnik: 1.613.200 nm³/h

Vstopna koncentracija SO₂ v dimnih plinih

• vrednost za garancijo: 7500 mg/nm³ (suho, O2=7 %)
• poprečna vrednost: 6300 mg/nm³ (suho, O2=7 %)

Koncentracija škodljivih snovi na vstopu v dimnik

• žveplovi oksidi (SOx): do 400 mg/nm³ (suho, O₂=7 %)
• trdni delci: do 50 mg/nm³ (suho, O₂=7 %)

Povprečna količina škodljivih snovi na vstopu v razžveplovalno napravo

• žveplovi oksidi (SOx): 8000 kg/h
• trdni delci: 765 kg/h

Količina škodljivih snovi na vstopu v dimnik

• žveplovi oksidi (SOx): 385 kg/h
• trdni delci: 63 kg/h

Stopnja izločanja žveplovih oksidov

• garantirana vrednost: 94,7 %
• pri poprečni vstopni koncentraciji SO2: 93,6 %
• maksimalno: nad 95 %

Poraba mletega apnenca

• pri vstopni koncentraciji SO₂ 7500 mg/nm³: 16,9 t/h
• pri poprečni koncentraciji SO₂: 14,2 t/h

Povprečna količina produkta razžveplanja

• količina sadre: 25 t/h (vlaga 10 %)
• količina produkta: 70 t/h (sadra + pepel)

Poraba električne energije

• povprečna poraba električne energije: 7900 kWh/h

Dimenzije naprave

• tlorisna površina naprave: 2300 m²
• višina zgradbe pralnika: 53.2 m

Turbina bloka 4

Turbina proizvajalca Siemens UB KWU je nadtlačna, večstopenjska, aksialna, odjemna kondenzatna s ponovnim pregrevanjem pare. Sestavljena je iz visokotlačnega, srednjetlačnega in nizkotlačnega dela ter sistemov pomožnih naprav. Visokotlačni del sestavljajo visokotlačno ohišje, visokotlačni rotor, hitrozaporni ventili, regulirni ventili in nepovratni loputi na izstopu iz visokotlačnega dela. Na vsaki strani turbine sta horizontalno nameščena po dva hitrozaporna ventila. Pred njima so nameščena sita za preprečitev vstopa tujkov v turbino. Hitrozaporni ventili se odpirajo hidravlično in zapirajo s silo prednapetih vzmeti. Turbina ima štiri regulirne ventile, nameščene v skupnem ohišju s hitrozapornimi ventili. Odpiranje ventilov se vrši preko elektrohidravličnega regulatorja in krmilnih oljnih regulatorjev. Za doseganje pravilnega obratovanja turbine morajo regulirni ventili odpirati po predpisanem vrstnem redu. Nepovratni loputi sta vgrajeni na izstopni strani turbine s funkcijo, preprečiti vdor pare na izstop turbine iz kotla ponovnega pregrevanja. Odpirata se hidravlično preko krmilnih oljnih regulatorjev.

SHEMATSKI PRIKAZ TURBIN

Slika prikazuje shematski prikaz turbine bloka 4- KWU 4141 Termoelektrarne Šoštanj.

Poglejte še

• Termoelektrarna Šoštanj blok 1 in 2
• Termoelektrarna Šoštanj blok 3
• Termoelektrarna Šoštanj blok 5
• Termoelektrarna Šoštanj blok 6
• Termoelektrarna Šoštanj

Povezave

Spletna stran Termoelektrarne Šoštanj