Torana

Več vrst torane

Torana (sanskrt तोरण; [tawr-uh-nuh]) so samostoječa okrasna ali obokana vrata za obredne namene v hindujski, budistični in džainistični arhitekturi Indijske podceline. Torane je mogoče pogosto videti tudi v jugovzhodni Aziji in delih vzhodne Azije.^[1] Kitajski prehodi Šanmen, japonski prehodi tori, korejski prehodi Iljumun, vietnamski prehodi Tam quan in tajski Sao Čing Cha[6] so izpeljani iz indijske torane. Imenujejo se tudi vandanamalike.

Zgodovina

Indolog, umetnostni zgodovinar in arheolog Percy Brown je izsledil izvor torane iz vasi grama-dvara (vaških prehodov) vedske dobe (1500 pr. n. št. – 500 pr. n. št.), ki se je pozneje razvila kot priljubljen okras mest in krajev svetišč.^[2] V skladu z vedskim besedilom, Arthasastra, naj bi vrata različnih oblik krasila vhod v mesto ali palačo. Granitni kamniti fragment oboka, ki ga je odkril K. P. Jayaswal iz Kumhrarja v Pataliputri, je bil analiziran kot delček sklepnika iz obdobja imperija Nanda trolistnega loka prehoda z zidarskimi oznakami treh arhaičnih črk Brahmi, vpisanih na njem, ki so verjetno krasile torano.^[3]^[4]^[5] Klinast kamen z vdolbino ima na obeh straneh maurijevsko poliranje in je bil obešen navpično.

V Maurijskem cesarstvu arheološki dokazi kažejo, da Torana iz Sanči stupe izvira iz 3. stoletja pred našim štetjem. Sanči torana in arhitektura sta imitacija lesene in opečne konstrukcije v kamnu, ki je bila priljubljena značilnost indijske arhitekture pred 3. stoletjem pr. n. št.

V arhitekturi Kalinge lahko vidimo Torano v številnih templjih, zgrajenih od 7. do 12. stoletja. Tempelj Džagannath, Puri, tempelj Radžarani in tempelj Muktesvar so redki primeri arhitekture Kalinge s torano.

V Gudžaratu je med vladavino dinastije Čaulukja (10.–12. stoletje) zgrajenih več toran. Večinoma so bile povezane s templji.^[6]

Vrste torane

Obstaja veliko različnih vrst toran, kot so patra-torana (na zvitkih ali prehodnih okrasih iz listov), puspa-torana (iz rož), ratna-torana (iz dragih kamnov), stambha-torana (narejena na stebrih), citra-torana (narejena iz poslikav), bhitti-torana (okras na stenah, na primer nad stensko vdolbino ali lažnimi portali in okni, bi lahko bila celo posebna vrsta stenske poslikave) in dvara-torana (priložen okras nad prehodom (npr. toran) ali sami okrašeni prehodi). Ti so omenjeni v srednjeveških indijskih arhitekturnih razpravah.^[7]

Družbeno-verski pomen torane

Torana so sveta ali častna vrata v budistični in hindujski arhitekturi.^[8] Njihova značilna oblika je štrleča prečka, ki se naslanja na dva podpornika ali stebra. Narejena so iz lesa ali kamna, prečni del pa je običajno sestavljen iz treh palic, postavljenih ena na drugo; prečni del in stebrički so običajno izklesani.

Torane so povezane z budističnimi stupami, kot je Velika stupa v Sančiju, pa tudi z džainističnimi in hindujskimi strukturami ter tudi z več posvetnimi strukturami. Simbolične torane lahko izdelamo tudi iz rož in celo listov ter jih obesimo nad vrata in vhode, zlasti v zahodni in južni Indiji. Verjamejo, da prinašajo srečo in pomenijo ugodne in praznične priložnosti. Služijo lahko tudi v didaktične in pripovedne namene ali pa so postavljeni v znamenje zmage kralja.^[9]

Torana (Vesak)

Med festivalom Vesak na Šrilanki je tradicija, da na javnih mestih postavljajo električno osvetljene pisane torane Vesak. Ti okraski so začasne instalacije, ki ostanejo na ogled javnosti nekaj tednov od dneva Vesak.

Uporaba zunaj Indije

Vzhodna in Jugovzhodna Azija

Številni kraji, ki so bili del Velike Indije in indosfere, so bili indijanizirani, saj je v starih časih potekala velika kulturna izmenjava z Indijo. Pprimeri kulturnih in verskih praks, na katere so vplivale indijske prakse, vključujejo tajske, kitajske, korejske, japonske in druge južne Azijske, vzhodnoazijske in jugovzhodnoazijske kulture.^[10] Na primer, Benzajten je japonsko ime za hindujsko boginjo Sarasvati^[11] in starodavno pisavo Siddhaṃ, ki je izginila iz Indije leta 1200 n. št., še vedno pišejo menihi na Japonskem.^[12]

Starodavna indijska arhitektura svetih prehodov torana je vplivala na arhitekturo prehodov po vsej Aziji, zlasti tam, kjer je bil budizem prenesen iz Indije; Kitajski prehodi paifang^[13] japonski prehodi tori,^[14] korejski prehodi hongsalmun^[15] in Sao Čing Ča na Tajskem so izpeljani iz indijske torane. Funkcije vseh so podobne, vendar se na splošno razlikujejo glede na njihove arhitekturne sloge.

Torana vrata v Brickfieldsu v Kuala Lumpurju^[16] so darilo indijske vlade Maleziji, katerih gradnja je bila po zasnovi enaka Sanči stupi dokončana leta 2015.^[17]

Tori na Japonskem

Tori, prehod, postavljen na pristopu do vsakega šintoističnega svetišča, je izpeljan iz indijske torane. Po mnenju več učenjakov številni dokazi kažejo, da so toriji, etimološko in arhitekturno, prvotno izpeljani iz torane, samostoječega svetega obrednega prehoda, ki označuje vhod v sveto ograjen prostor, kot je hindujsko-budistični tempelj ali svetišče, ali mesto.

Prehodi Hongsalmun in vrata Iljumun v Koreji

Hongsalmun so vrata za vstop na sveti kraj v Koreji.^[18] Urejen je z dvema okroglima drogovoma, postavljenima navpično, in dvema prečnima palicama. Nima strehe in vrat, na srednjih zgornjih vratih pa je simbol trisule in podobe taegeuk. Hongsalmun so običajno postavljeni, da označijo korejska konfucijanska mesta, kot so svetišča, grobnice in akademije, kot sta hyanggyo in seowon.

Paifang na Kitajskem

Paifang, znan tudi kot pailou, je tradicionalni slog kitajskega arhitekturnega loka ali strukture prehoda. Prvotno izhaja iz indijske torane z uvedbo budizma na Kitajsko, se je razvil v številne sloge in je bil uveden v druge vzhodnoazijske države, kot so Koreja, Japonska in Vietnam.

Galerija

Torane v Indiji

Hindujske, budistične in džainistične torane v Indiji

Zadnja stran Severne Torane Stupe-1 na hribu Sanči, 3. do 1. stoletje pr. n. št., Indija.
Džain Torana v templju Lodhurva džain, obnovljen leta 1615 n. št. po večkratnem uničenju s strani islamskih osvajalcev Mahmuda iz Gaznija (1025 n. št.) in Muhamada Ghorija (1178 n. št.), blizu Džaisalmerja v Indiji.
Fotografija Torane, posneta leta 1890, v templju Džagannath iz 10. stoletja, Puri, Indija.
Torana iz 10. stoletja Muktesvara deula, Indija.
Hindujska Torana iz dinastije Kakatija iz 12. stoletja v utrdbi Varangal v Indiji.

Torane po svetu

Hindujski, budistični in džainistični torani zunaj Indije

Torana v templju Sri Sivan na levi, zgrajena leta 1993, 5 minut hoje od izhoda C postaje Paya Lebar MRT v Singapurju
Torana pred južnoindijskim hindujskim templjem Sri Sunderaraja Perumal, zgrajenim leta 1892, v Klangu v Selangorju v Maleziji
Vrata Torana, zgrajena leta 2015, v Brickfieldsu v Kuala Lumpurju v Maleziji
Torana pred Fiji Sanatan Society of Alberta, zgrajena leta 1984 v Edmontonu v provinci Alberta v Kanadi

Izpeljani slogi

Kitajski paifang
Japonski tori na vhodu v Šiteno-dži, budistični tempelj v Osaki
Korejski hongsalmun
Korejski Iljumun

Sklici

↑ Hardy, Adam (2003). »Toraṇa | Grove Art« (v angleščini). doi:10.1093/gao/9781884446054.article.T085631. ISBN 978-1-884446-05-4. Pridobljeno 8. avgusta 2018.
↑ Krishna Chandra Panigrahi, Harish Chandra Das and Snigdha Tripathy, 1994, Kṛṣṇa pratibhā: studies in Indology : Prof. Krishna Chandra Panigrahi commemoration volume, Volume 1, page 12.
↑ The Calcutta University (1923). Proceedinds And Transactions Of The Second Oriental Conference (1923).
↑ Spooner, Brainerd (1924). Annual Report Of The Archaeological Survey Of India 1921-22.
↑ Chandra, Ramaprasad (1927). Memoirs of the archaeological survey of India no.30.
↑ Senpramanik, Shushmita (3. avgust 2015). »TORAN ARCHITECTURE OF GUJARAT«. Academia.edu (v angleščini). Pridobljeno 20. junija 2017.
↑ Parul Pandya Dhar (2010): The Torana in Indian and Southeast Asian Architecture. New Delhi: D K Printworld. ISBN 978-8124605349.
↑ »Torana | Indian temple gateway«.
↑ Parul Pandya Dhar, (2010). The Torana in Indian and Southeast Asian Architecture, (New Delhi: D K Printworld,).
↑ Kenneth R. Hal (1985). Maritime Trade and State Development in Early Southeast Asia. University of Hawaii Press. str. 63. ISBN 978-0-8248-0843-3.
↑ Catherine Ludvik (2001), From Sarasvati to Benzaiten, Ph.D. Thesis, University of Toronto, National Library of Canada; PDF Download
↑ SM Dine, 2012, Sanskrit Beyond Text: The Use of Bonji (Siddham) in Mandala and Other Imagery in Ancient and Medieval Japan, University of Washington.
↑ Joseph Needham, Science and Civilization in China, Vol 4 part 3, p137-138
↑ Albert Henry Longhurst (1992). The Story of the Stūpa. Asian Educational Services. str. 17. ISBN 978-81-206-0160-4.
↑ A.H. Longhurst (1995). Story Of The Stupa. Asian Educational Services. str. 17–. ISBN 978-81-206-0160-4.
↑ »Modi to inaugurate 'Torana' Gate at Brickfields«.
↑ »Torana Gate a high point in Malaysia-India relations«.
↑ An Illustrated Guide to Korean Culture - 233 traditional key words. Seoul: Hakgojae Publishing Co. 2002. str. 186–187. ISBN 9788985846981.

Literatura

Joseph Needham: Science and Civilization in China, Vol. 4, part 3, pp. 137–138.
Ram Nath (1995): Studies in Medieval Indian Architecture. M.D. Publications Pvt. Ltd. 172 pages. ISBN 81-85880-56-5
Nick Edwards, Mike Ford, Devdan Sen, Beth Wooldridge, David Abram (2003): The Rough Guide to India. Rough Guides. 1440 pages. ISBN 9781843530893.

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Torana v Wikimedijini zbirki

[1] Hardy, Adam (2003). »Toraṇa | Grove Art« (v angleščini). doi:10.1093/gao/9781884446054.article.T085631. ISBN 978-1-884446-05-4. Pridobljeno 8. avgusta 2018.

[tor9-2] Krishna Chandra Panigrahi, Harish Chandra Das and Snigdha Tripathy, 1994, Kṛṣṇa pratibhā: studies in Indology : Prof. Krishna Chandra Panigrahi commemoration volume, Volume 1, page 12.

[3] The Calcutta University (1923). Proceedinds And Transactions Of The Second Oriental Conference (1923).

[4] Spooner, Brainerd (1924). Annual Report Of The Archaeological Survey Of India 1921-22.

[5] Chandra, Ramaprasad (1927). Memoirs of the archaeological survey of India no.30.

[Senpramanik_2015-6] Senpramanik, Shushmita (3. avgust 2015). »TORAN ARCHITECTURE OF GUJARAT«. Academia.edu (v angleščini). Pridobljeno 20. junija 2017.

[tor10-7] Parul Pandya Dhar (2010): The Torana in Indian and Southeast Asian Architecture. New Delhi: D K Printworld. ISBN 978-8124605349.

[8] »Torana | Indian temple gateway«.

[9] Parul Pandya Dhar, (2010). The Torana in Indian and Southeast Asian Architecture, (New Delhi: D K Printworld,).

[Hal1985-10] Kenneth R. Hal (1985). Maritime Trade and State Development in Early Southeast Asia. University of Hawaii Press. str. 63. ISBN 978-0-8248-0843-3.

[11] Catherine Ludvik (2001), From Sarasvati to Benzaiten, Ph.D. Thesis, University of Toronto, National Library of Canada; PDF Download

[12] SM Dine, 2012, Sanskrit Beyond Text: The Use of Bonji (Siddham) in Mandala and Other Imagery in Ancient and Medieval Japan, University of Washington.

[13] Joseph Needham, Science and Civilization in China, Vol 4 part 3, p137-138

[tor4-14] Albert Henry Longhurst (1992). The Story of the Stūpa. Asian Educational Services. str. 17. ISBN 978-81-206-0160-4.

[tor8-15] A.H. Longhurst (1995). Story Of The Stupa. Asian Educational Services. str. 17–. ISBN 978-81-206-0160-4.

[16] »Modi to inaugurate 'Torana' Gate at Brickfields«.

[17] »Torana Gate a high point in Malaysia-India relations«.

[hongsal-18] An Illustrated Guide to Korean Culture - 233 traditional key words. Seoul: Hakgojae Publishing Co. 2002. str. 186–187. ISBN 9788985846981.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

[16]

[17]

[18]