Pojdi na vsebino

Ruska vojna mornarica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Vojna mornarica Ruske federacije)
Ruska vojna mornarica
Военно-морской флот Российской Федерации
Vojeno-morskoj flot Rosijskoj Federaciji
Veliki znak Ruske vojne mornarice
Veliki znak Ruske vojne mornarice
Aktivno1696 (1696)–1917 (1917), 1992 (1992)–sedanjost[1]
Država Rusija
VejaVojna mornarica
Velikost160.000 mornarjev (2023)
Približno 359+ zrakoplovov[2][3]
Struktura poveljstvaOborožene sile Ruske federacije
Poveljstvo
ZavetnikSveti Andrej[4]
Moto»С нами Бог и Андреевский флаг!« (Z nami Bog in Andrejevski prapor!)
BarveBela, modra, črna             
MaršHitri – »Экипаж—Одна семья« (slovensko: Posadka-ena družina)
Počasni – »Гвардейский Встречный Марш Военно-Морского Флота« (slovensko: Počasni marš gardistov mornarice)
ObletniceDan vojne mornarice (zadnja nedelja v juliju)
Dan podmorničarjev (19. marec)
Dan mornarjev (20. oktober)
Flota
KonfliktiPo 1991: Rusko-gruzijska vojna
Protipiratska operacija v Adenskem zalivu
Priključitev Krima
Sirska državljanska vojna
Rusko-ukrajinska vojna
Spletna stranUradna spletna stran
Poveljniki
Vrhovni poveljnik Admiral Aleksandr Aleksejevič Mojsejev
Načelnik štaba Admiral Aleksandr Viktorovič Vitko
Namestnik vrhovnega poveljnika Viceadmiral Vladimir Lvovič Kasatonov
Znani poveljnikiPeter Veliki
Admiral flote Sovjetske zveze Nikolaj Gerasimovič Kuznecov
Admiral flote Sovjetske zveze Sergej Georgijevič Gorškov
Oznake
Prapor ruske vojne mornarice (krma)
Prapor (premec)
Zastavica
Našitek
Srednji znak
Mali znak

Ruska vojna mornarica (rusko Военно-морской флот, latinizirano: Vojenno-morskoj flot, dob. 'Vojna mornarica', kratica VMF) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije. Ustanovljena je bila leta 1696, v sedanji obliki pa obstaja od januarja 1992, ko je nasledila vojno mornarico Skupnosti neodvisnih držav (ki je nasledila Sovjetsko vojno mornarico po razpadu Sovjetske zveze konec decembra 1991).[6]

Prvo predhodnico sodobne ruske vojne mornarice je oktobra 1696 ustanovil Peter Veliki. Njemu se pripisuje pogosto navajana izjava: »Vladar, ki ima samo pehoto, ima eno roko, ampak tisti, ki ima mornarico, ima obe«.[7] Simbole ruske vojne mornarice, kot je prapor sv. Andreja in večina tradicij, je določil Peter Veliki osebno.

Ruska vojna mornarica, ki je nasledila veliko večino opreme in infrastrukture Sovjetske vojne mornarice, se deli na Severno floto, Tihooceansko floto, Črnomorsko floto, Baltsko floto, Kaspijsko flotiljo, 5. operativno eskadro na Bližnjem vzhodu, mornariško letalstvo in Obalne enote.

Po razpadu Sovjetske zveze je sposobnosti Ruske vojne mornarice precej prizadel nižji proračun in zaton ladjedelniške panoge ter panoge vzdrževanja ladij. Število ladij, sposobnih plovbe, in gradnja novih sta dramatično upadla.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Glej tudi: Ruska imperialna mornarica in Sovjetska vojna mornarica
Flota Petra Velikega, Eugene Lanceray (1709)
Mornarji križarke Admiral Kornilov Ruske imperialne mornarice leta 1895
Sovjetski mornarji (okrog leta 1982)

Po letu 2000 je začela gradnja novih plovil, zlasti podmornic, dobivati pospešek in Ruska vojna mornarica je začela prejemati v uporabo strateške jedrske podmornice razreda Borej,[8][9][10] jurišne jedrske podmornice razreda Jasen[11][12] in dizel-električne podmornice razredov Varšavjanka[13][14] ter Lada.[15][16] Gradnja ladij poteka v omejenem obsegu, kar je skladno z usmeritvijo sovjetske vojne mornarice, da s svojimi podmornicami oblikuje protiutež ameriški vojni mornarici; gradnja površinske flote, temelječe na letalonosilkah, bi bila neprimerna za geografski položaj z zaprtimi morji obdane Rusije, in predraga. Novozgrajene ladje so zgrajene v okviru razredov fregat Admiral Gorškov[17][18] in Burevestnik[19][20][21] ter korvet Steregušči,[22][23][24] Bujan[25][26] in Karakurt.[27][28] V manjši meri so grajene tudi amfibijskodesantne ladje razredov Ivan Gren[29][30] in Ivan Rogov.[31][32][33] Večje ladje, kot so raketni rušilci razredov Sarič in Fregat,[34][35] raketne križarke razredov Atlant[36] ter Orlan[37][38][39] in letalonosilke sovjetske proizvodnje,[40][41] so po drugi strani množično modernizirane in se uporabljajo naprej. Globoke modernizacije so bile deležne tudi jurišne jedrske podmornice razredov Ščuka-B[42][43] in Antej,[44][45] ki bodo postale nosilke sodobnih manevrirnih izstrelkov 3M-54 Kalibr, P-800 Oniks in 3M-22 Cirkon.

Poleg tega se je po letu 2000 v ruski vojni mornarici zaradi finančnih injekcij v panogo vzdrževanja ladij in podmornic stanje pripravljenosti začelo izboljševati. To je razvidno iz večjega števila mornariških vaj in odprav na večje razdalje. Prve večje mornariške vaje v samostojni Rusiji so potekale avgusta 2000,[46] po zaostritvi odnosov z zahodnimi državami leta 2014 pa so začele potekati v večjem obsegu.[47][48] Podobno se je povečalo število daljinskih odprav, med katerimi izstopa obplutje sveta fregate Admiral Gorškov med 26. februarjem in 19. avgustom 2019, prve takšne odprave v ruski vojni mornarici po letu 1889.[49]

Novejša zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Od 2. aprila 2024 je vrhovni poveljnik Ruske vojne mornarice admiral Aleksandr Aleksejevič Mojsejev,[50] ki je na položaju zamenjal admirala Nikolaja Anatoljeviča Jevmenova, ta pa je zamenjal Vladimirja Ivanoviča Koroljova. Njegov namestnik je od leta 2021 admiral Aleksandr Mihajlovič Nosatov.[51]

14. julija 2021 je ladjedelnica Sevmaš, ki izdeluje jedrske podmornice, sporočila, da je prvič v več desetletjih več jedrskih podmornic različnih razredov na morskem preizkušanju.[52] Poleti 2021 so bile sočasno na morskih preizkušanjih tri jedrske podmornice: Knjaz Oleg razreda Borej-A, Novosibirsk razreda Jasen-M in Belgorod predelanega razreda Antej. Zadnjič, da so bile v Rusiji ali Sovjetski zvezi sočasno na preizkušanjih strateška jedrska podmornica in dve jurišni jedrski podmornici različnih razredov je bilo leta 1990, med preizkušanji strateške jedrske podmornice razreda Delfin Novomoskovsk in jurišnih jedrskih podmornic razredov Antej in Ščuka-B Čeljabinsk[53] in Narval. Povečano število morskih preizkušanj je tako še eden izmed pokazateljev višje hitrosti gradnje vojaških ladij in podmornic v Rusiji.

Rusko-gruzijska vojna

[uredi | uredi kodo]

Avgusta 2008 je gardna raketna križarka Črnomorske flote Moskva zagotavljala pomorsko podporo v rusko-gruzijski vojni.[54][55] Med kratkim površinskim spopadom je Gruzijska vojna mornarica zadela Moskvo z enim izstrelkom, preden je bila sama uničena.[56] Po tem, ko je Rusija priznala neodvisnost Abhazije, je bila ladja nameščena v abhazijski prestolnici Suhumi.[57]

Rusko posredovanje v sirski državljanski vojni

[uredi | uredi kodo]

Jeseni 2015 je prišlo do ruske vojaške intervencije v sirski državljanski vojni na strani sirske vlade, ki je potekala predvsem z letalskimi silami.[58][59][60]

Konec leta 2016 je bila pred sirsko obalo nameščena tudi bojna skupina ruske letalonosilke Admiral Kuznjecov skupaj s težko jedrsko raketno križarko Pjotr Veliki in raketnima rušilcema Severomorsk in Vice-admiral Kulakov.[61][62] Admiral Kuznjecov je s posredovanjem v vojni doživel bojni krst, saj so njegovi palubni lovci MiG-29K in Su-33 opravili več napadov na tarče islamskih skrajnežev, v sklopu katerih so izgubili dve letali.[63][64]

Rusko intervencijo je podpirala tudi Črnomorska flota, ki je s svojimi amfibijskimi ladjami razredov Ropuča in Tapir prevažala vojaško tehniko iz Sevastopola v rusko pomorsko oporišče Tartus.[65] Ruske fregate razreda Burevestnik, korvete razreda Bujan in podmornice razreda Varšavjanka[66] so na sirske cilje sprožile tudi napade z manevrirnimi raketami 3M-54 Kalibr.

Rusko-ukrajinska vojna

[uredi | uredi kodo]

Po priključitvi Krima Rusiji leta 2014 je Francija odpovedala dobavo dveh nosilk helikopterjev razreda Mistral, ki jih je naročila Rusija. 3. septembra 2014 je francoski predsednik sporočil, da ladij ne bodo dostavili Rusiji zaradi njenih nedavnih dejanj.[67] 5. avgusta 2015 so sporočili, da bo Francija vrnila vnaprejšnja plačila Rusije, ladji pa obdržala.[68][69]

Leta 2022 se je Ruska vojna mornarica udeležila ruske invazije na Ukrajino, začenši z bitko za Kačji otok. Ruska gardna raketna križarka Moskva se je 14. aprila 2022 potopila, po tem ko je na njej izbruhnil požar in je bila posadka prisiljena zapustiti ladjo. Ukrajinske oborožene sile so sporočile, da so ladjo zadele z dvema raketama Neptun, vendar Ruska vojna mornarica tega ni potrdila. Ladja se je nato med poskusom vleke prevrnila in potonila. Potopitev Moskve je največja ruska mornariška izguba po drugi svetovni vojni.[70]

Poleg tega je bilo v času rusko-ukrajinske vojne poškodovanih ali potopljenih več ruskih amfibijskodesantnih ladij. 24 marca 2022 je bila v ukrajinskem napadu na Berdjansk potopljena ladja Saratov,[71] poškodovani pa sta bili ladji Cesar Kunikov[72] in Novočerkassk. 4. avgusta 2023 je bila v ukrajinskem napadu na Novorosijsk z brezpilotnim plovilom poškodovana tudi ladja Olenogorski Gornjak.[73] 13. septembra 2023 je v ukrajinskem raketnem napadu na ladjedelnico v Sevastopolu bila zadeta podmornica B-237 Rostov na Donu ter pristajalna ladja Minsk. Obe plovili sta bili sodeč po javno dostopnih satelitskih posnetkih hudo (po nekaterih ocenah nepopravljivo) poškodovani.[74][75][76] 22. septembra 2023 je Ukrajina v raketnem napadu zadela poveljstvo Črnomorske flote v Sevastopolu ter domnevno ubila viceadmirala Viktorja Sokolova.[77] Po tem so ostanke stavbe poveljstva okupacijske oblasti razstrelile.[78] 26. decembra 2023 je bila po poročanju ukrajinskih letalskih sil v napadu na pristanišče v Feodoziji uničena desantna ladja Novočerkassk (prvič poškodovana že marca 2022).[79] Ruske okupacijske oblasti so poročale, da je bila ladja le poškodovana,[80] vendar iz slik posnetih po napadu je bilo razvidno, da je bil Novočerkassk uničen.[81] V februarju 2024 je ukrajinska obveščevalna služba objavila posnetka napada s povodnimi droni in sledečega uničenja korvete Ivanovec ter dva tedna kasneje še desantne ladje Cezar Kunikov.[82][83]

Vodstvo

[uredi | uredi kodo]

Sestava

[uredi | uredi kodo]

Od leta 2012 je sedež ruske vojne mornarice ponovno v stavbi Admiralti v Sankt Peterburgu. Ruske mornariške sile so mešanica profesionalnih in vpoklicanih mornarjev, ki služijo enoletni vojaški rok. Skupno število mornarjev v vojni mornarici je bilo leta 2020 ocenjeno med 150.000–160.000[90] (leta 2006: 142.000). Leta 2008 so napovedali selitev štaba vojne mornarice na mesto zgodovinskega poveljstva ruske imperialne mornarice. Selitev je bila dokončana novembra 2012.[91]

Ruska vojna mornarica je razdeljena na štiri bojne rodove: površinske sile, podmorniške sile, mornariško letalstvo in obalne enote.[92] Vojna mornarica poleg tega vključuje tudi podporne enote na morju in na kopnem. Ne vključuje posebnih enot. Mornariške brigade specnaz so del Glavnega obveščevalnega direktorata, ki so pridružene posameznim flotam ter Protidiverzantskim silam in sredstvom (PDSS; enote, ki ščitijo vojno mornarico pred vdori sovražnikovih posebnih enot). Spadajo pod Obalne enote.

Vaje protidiverzantskih sil Baltske flote leta 2017

Med hladno vojno so Sovjetske oborožene sile razlikovale med različnimi mornariškimi poveljstvi. Glavni floti sta bili Severna in Tihooceanska flota. Zadolženi sta bili za samostojne operacije na odprtem morju in sta za ta namen vključevali strateške površinske, podmorniške in zračne sile, vključno z državnim jedrskim sredstvom odvračanja. Baltska in Črnomorska flota sta dobili zaradi omejene geografije Baltskega in Črnega morja bolj premišljeno vlogo pri podpiranju sosednjih kopenskih enot (Glavno poveljstvo enot v zahodni smeri v Legnici (Poljska) in Glavno poveljstvo enot v jugozahodni smeri v Kišinjevu).[93]

Ti dve floti sta bili oboroženi z oboroženimi sistemi krajšega dosega (dizel-električne podmornice, bombniki Su-24 in večja količina fregat ter korvet). Zaradi zaprte narave Kaspijskega morja (sicer povezanega z Baltskim in Črnim morjem z reko Volgo in sistemom rek in kanalov, ki so plovni za ladje v velikosti korvete), je imela njegova Kaspijska flotilja še bolj omejeno vlogo od ostalih: obrambno vlogo s podpiranjem Glavnega poveljstva enot v južni smeri v Bakuju.[93][94]

S koncem hladne vojne je sledilo opazno zmanjšanje enot. Pred rusko vojaško reformo 2008 so bile štiri flote enakovredne šestim vojaškim okrožjem. Ko so ukrepi reforme stopili v veljavo, je bilo število vojaških okrožij zmanjšano in so postala Kombinirana strateška poveljstva in štiri flote ter ena flotilja so jim bile podrejene, z enakim statusom kot kopenske in zračne armade.[95]

Zaradi povečanega zanimanja Rusije v Arktični regiji in pomena ruske zahodne/severozahodne mornariške obrambe je postala Severna flota 12. decembra 2014 osnova novonastalega petega Kombiniranega strateškega poveljstva Severna flota (s 1. januarjem 2021 polnopravno vojaško okrožje – Severno vojaško okrožje).[96] Leta 2021 je rusko ministrstvo za obrambo trdilo, da razmišljajo o ustanovitvi nove flote, pristojne za Arktiko.[97] 26. februarja 2024 je bilo Severno vojaško okrožje ukinjeno, to območje pa je bilo priključeno Leningrajskemu vojaškemu okrožju.

Podmorniške in površinske sile

[uredi | uredi kodo]

Podmorniške in površinske sile pomenijo hrbtenico vojne mornarice. Podmornice so del namenskih podmorniških eskader in flotilj ali del eskader in flotilj, mešanih s površinskimi silami. Ruska vojna mornarica ohranja rigidno sestavo, katere ravni poveljstva bi lahko po vojaških pravilih neposredno izenačili z ustreznimi kopenskimi in zračnimi ustrezniki.

Obalne enote

[uredi | uredi kodo]

Obalne enote so sestavljene iz Mornariške pehote in Obalnih raketnih in artilerijskih enot.

Ruska mornariška pehota je amfibijska sila ruske vojne mornarice in izvira iz časa, ko je Peter Veliki izdal dekret o pehotnem polku z mornariško opremo leta 1705.[98][99] Od svoje ustanovitve je doživela boj v napoleonskih vojnah, krimski vojni, rusko-japonski vojni, prvi in drugi svetovni vojni, čečenskih vojnah in rusko-gruzijski vojni. Pod vodstvom admirala Sergeja Georgijeviča Gorškova med hladno vojno je Sovjetska vojna mornarica razširila doseg mornariške pehote in jo večkrat namestila po različnih delih sveta. Od razpada Sovjetske zveze se je njen pomen zelo zmanjšal.

Ruska mornariška pehota med strateško vajo Vostok 2010 na območju Vladivostoka

Sovjetska mornariška pehota in njena ruska naslednica imata sloves elitnih jurišnih enot.[100] Zaradi njihovih črnih uniform in srditega nastopa v bojih v Črnem in Baltskem morju med drugo svetovno vojno je sovjetska mornariška pehota dobila vzdevek »črna smrt« (nemško der schwarze Tod). Ruska mornariška pehota je mehanizirana sila, organizirana v brigade, samostojne polke in samostojne bataljone. Vsaka brigada ima tankovski bataljon, bataljon samovozne artilerije, bataljon samovozne zračne obrambe, bataljon mehanizirane mornariške pehote, druge podporne enote in en zračno-desantni bataljon mornariške pehote, opremljen s padali, z nalogo voditi amfibijska izkrcanja.

Enote za obalno obrambo ruske vojne mornarice so navadne mehanizirane brigade z glavno nalogo preprečevati sovražnikova amfibijska izkrcanja. Primer teh so enote za obalno obrambo Baltske flote. Po letu 2010 prihaja do integracije mornariške pehote in enot za obalno obrambo zaradi poenostavitve strukture mornariškega poveljevanja in tudi nove arktične brigade mornariške pehote, ki so v procesu oblikovanja v Severnem vojaškem okrožju, spadajo v ta proces.[95]

Tudi enote obalne artilerije igrajo pomembno vlogo za vojno mornarico. Zaradi geografije Barentsovega, Baltskega, Črnega in Ohotskega, pa tudi Kaspijskega morja je nameščanje obalnih protiladijskih sistemov v vlogi preprečevanja dostopa sovražniku zelo učinkovito. Uporabljajo sistem nadzvočnih protiladijskih raket K-300P Bastion-P[101][102] z raketami P-800 Oniks, sistem podzvočnih raket 3K60 Bal z raketami H-35,[103] rakete 3M-54 Kalibr, A-222E Bereg-E 130 mm obalni mobilni artilerijski sistem in samovozne sisteme za zračno obrambo.

Mornariško pehoto in obalne enote vodi namestnik poveljnika za mornariško pehoto ruske vojne mornarice, generalpolkovnik Aleksandr Nikolajevič Kolpacenko. Njihovo geslo je »Tam kjer smo mi, tam je zmaga!«.

Mornariško letalstvo

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Rusko mornariško letalstvo.
Palubni lovec Su-33 na letalonosilki Admiral Kuznjecov 23. februarja 1996 med odpravo v Sredozemskem morju
Piloti ruskega Mornariškega letalstva se vračajo na letališče Severomorsk-3 po operaciji v Siriji

Prve enote mornariškega letalstva v Rusiji so oblikovali med letoma 1912 in 1914 v sklopu Baltske[104][105] in Črnomorske flote. Od svoje ustanovitve je sodelovalo v ruski državljanski vojni, drugi svetovni vojni in mnogih drugih spopadih po Evropi, Bližnjem vzhodu in Aziji. Med hladno vojno je mornariško letalstvo vodilo politiko nameščanja velikega števila bombnikov v mornariški jurišni vlogi za nasprotovanje ameriški obsežni floti letalonosilk. Leta 1989 je uporabljalo več kot 1000 letal, od katerih je bila večina bombnikov, kot sta Tu-22M in Tu-16.[106]

Od padca Sovjetske zveze se je precej zmanjšalo. Bombniki Tu-22M so bili predani Vojnemu letalstvu in od takrat bojna moč mornariškega letalstva temelji na letalih Su-30,[107][108][109] Su-35,[110] Su-33,[111] MiG-29K[112][113] in Su-34, ki nadomeščajo starejše Su-24.[114]

Leta 2007 so Rusko mornariško letalstvo sestavljale naslednje enote:[115]

  • Mornariško raketno letalstvo
  • Obalno protipodmorniško letalstvo[114]
  • Jurišno letalstvo[114]
  • Obalno lovsko letalstvo[114]
  • Izvidniško letalstvo[114]
  • Ladijsko letalstvo (lovska letala in protipodmorniški zrakoplovi)
  • Pomožne zračne enote

Predpona

[uredi | uredi kodo]

Niti revija Jane's Fighting Ships, niti institut International Institute for Strategic Studies ne navajata standardnih predpon za ladje ruske vojne mornarice. Ameriška vlada včasih uporablja predpono RFS (»Russian Federation Ship«), vendar sama Ruska vojna mornarica ne uporablja tega dogovora.

Čini in oznake

[uredi | uredi kodo]

Častniki

[uredi | uredi kodo]

Naslednja preglednica činov v vojni mornarici prikazuje čine Ruske federacije. Čin je naveden najprej v ruščini in nato v slovenskem prečrkovanju. Čini:[116]

 Ruska vojna mornarica[117]
[p · p · u · z]
Адмирал флота
Admiral flota 		Адмирал
Admiral 		Вице-адмирал
Vice-admiral 		Контр-адмирал
Kontr-admiral 		Капитан 1-го ранга
Kapitan 1-go ranga 		Капитан 2-го ранга
Kapitan 2-go ranga 		Капитан 3-го ранга
Kapitan 3-go ranga 		Капитан-лейтенант
Kapitan-lejtenant 		Старший лейтенант
Staršij lejtenant 		Лейтенант
Lejtenant 		Младший лейтенант
Mladšij lejtenant 		Курсант
Kursant

Podčastniki in mornarji

[uredi | uredi kodo]

Čini podčastnikov in mornarjev:[116]

 Ruska vojna mornarica[117]
[p · p · u · z]
Старший мичман
Starši mičman 		Мичман
Mičman 		Главный корабельный старшина
Glavni karabelni staršina 		Главный старшина
Glavni staršina 		Старшина 1 статьи
Staršina 1 statji 		Старшина 2 статьи
Staršina 2 statji 		Старший матрос
Starši matros 		Матрос
Matros

Oprema

[uredi | uredi kodo]

Ladje in podmornice

[uredi | uredi kodo]

Glej Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici.

Zrakoplovi

[uredi | uredi kodo]

Glej Flota ruskega mornariškega letalstva.

Vojaška okrožja in flote

[uredi | uredi kodo]

Rusko vojno mornarico sestavljajo štiri flote, ena flotilja in ena eskadra, ki so podrejene vojaškim okrožjem.

Leningrajsko vojaško okrožje – Leningrajsko kombinirano strateško poveljstvo

[uredi | uredi kodo]

Severna flota

[uredi | uredi kodo]
Admiral Kuznjecov
Glavni članek: Severna flota.

Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je edina letalonosilka Admiral Kuznjecov in večina jedrskih podmornic, križark ter rušilcev. Ladje:

Vzhodno vojaško okrožje – Vzhodno kombinirano strateško poveljstvo

[uredi | uredi kodo]

Tihooceanska flota

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Tihooceanska flota.

Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic, rušilcev in križark je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je število operativnih ladij (ladij, ki niso na remontu) manjše in povprečna starost ladij je višja. Ladje:

Aleksandr Nevski v Viljučinsku

Južno vojaško okrožje – Južno kombinirano strateško poveljstvo

[uredi | uredi kodo]

Črnomorska flota

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Črnomorska flota.

Črnomorska flota deluje iz oporišč Sevastopol in Novorossijsk ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic, fregat in korvet po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami. Ladje:

Kaspijska flotilja

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Kaspijska flotilja.

Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama razreda Gepard in šestimi korvetami razreda Bujan. Ladje:

5. operativna eskadra

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: 5. operativna eskadra.

5. operativna eskadra je enota ruske vojne mornarice v Sredozemskem morju. Deluje iz oporišča Tartus v Siriji. Enota je delovala v letih 1963–1993 in ponovno od leta 2013. Običajno jo sestavljata dve dizel-električni podmornici, ena fregata, ena korveta, pomožne ladje in ladje drugih ruskih flot, ki se trenutno nahajajo v Sredozemskem morju. Ladje:

  • Fregata razreda Burevestnik (11356R) (1 fregata Črnomorske flote premeščena v Sredozemsko morje) [222][223]
  • Korveta razreda Bujan (1) (1 korveta Črnomorske flote premeščena v Sredozemsko morje)
  • Dizel-električna podmornica razreda Varšavjanka ​(2 podmornici Črnomorske flote, premeščeni v oporišče Tartus, Sirija)

Oktobra 2022 so bile v Sredozemskem morju tri okrepitve Tihooceanske in Severne flote: raketna križarka Varjag, raketni rušilec Admiral Tribuc in fregata Admiral Kasatonov (vse tri od začetka februarja 2022).[224][225]

Moskovsko vojaško okrožje – Moskovsko kombinirano strateško poveljstvo

[uredi | uredi kodo]

Baltska flota

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Baltska flota.

Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Uporablja pretežno manjše ladje in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja. Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema redoma rdeče zastave. Ladje:

Prihodnost in modernizacija

[uredi | uredi kodo]

Leta 2007 je bil potrjen desetletni finančni program, v okviru katerega je vojna mornarica dobila največ sredstev od vseh treh vej in enako količino sredstev kot Strateške raketne sile, kar je bilo prvič v sovjetski in ruski zgodovini.[241] Do leta 2020 je Rusija načrtovala dobavo šestih novih fregat razreda Admiral Gorškov, več jedrskih podmornic razredov Jasen in Borej ter množično modernizacijo obstoječih jedrskih podmornic razredov Ščuka-B in Antej ter rušilcev razreda Fregat. Prav tako je načrtovala nakup dveh nosilk helikopterjev iz Francije,[242] vendar je bila kupčija odpovedana po začetku vojne v Donbasu.[243]

Program velja za neuspešnega, saj večina ladij do leta 2020 ni bila dostavljena[244] zaradi proizvodnih težav v ladjedelnicah in tehničnih ter finančnih omejitev po nastopu sankcij po priključitvi Krima in začetku vojne v Donbasu. Kljub temu program modernizacije poteka naprej in po letu 2020 se je prihod novih ladij in podmornic pospešil. Ruska vojna mornarica je v novem desetletnem programu oboroževanja 2018–2027 prejela podoben znesek sredstev kot vojno letalstvo in kopenske sile.[245]

Podmornice

[uredi | uredi kodo]

Za rusko vojno mornarico so podobno kot za sovjetsko vojno mornarico grajene predvsem podmornice, ki imajo v primerjavi z ladjami večjo možnost ustavljanja ameriških udarnih skupin letalonosilk.[246] Grajene so strateške jedrske podmornice razredov Borej (dvanajst podmornic[247]) in Habarovsk (štiri podmornice, nosilke strateških torpedov na jedrski pogon 2M-39 Pozejdon)[248][249][250][251][252][253] ter jurišne jedrske podmornice razreda Jasen (enajst podmornic).[254][255] Po letu 2023 naj bi Rusija začela z gradnjo novega razreda jurišnih jedrskih podmornic Lajka, ki bodo manjše in cenejše od podmornic razreda Jasen.[256][257][258][259][260][261]

Kuzbass v suhem doku 27. junija 2015

Obstoječe podmornice razreda Ščuka-B so množično modernizirane in bodo del ruske vojne mornarice še globoko v 2030-ta leta.[262] Med globoko modernizacijo podmornice prejmejo sodobne rakete Kalibr.[263] Modernizacijo je v letih 2014–2020 prva dokončala podmornica Vepr razreda Ščuka-B,[264] za sestrske podmornice Leopard, Volk in Samara pa modernizacija poteka v letih 2013–2022,[265][266] 2014–2023[267] in 2020–2023.[268] Podmornici razreda Antej Irkutsk in Čeljabinsk bosta po modernizaciji v letih 2013–2023 in 2023– postali nosilki najsodobnejših hiperzvočnih raket Cirkon).[269][270][271][272] Druge podmornice so namesto modernizacije prestale samo remont.A Zaradi programa množični sočasnih modernizacij, ki trajajo dlje kot je bilo sprva predvideno, ima Ruska vojna mornarica v aktivni uporabi manjšino jurišnih jedrskih podmornic, druge, kot je Pantera, pa ostajajo nedelujoče brez jasnih obetov za popravilo.

Ladje

[uredi | uredi kodo]

Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija še naprej gradila ladje obstoječih razredov Orlan (Pjotr Veliki) in Fregat (Admiral Čabanenko), vendar s počasnejšim tempom zaradi manjšega proračuna. Po letu 2000 se je začela gradnja novih razredov ladij, ki se je sprva osredotočala na manjše ladje, kot so korvete razredov Steregušči in Bujan ter fregate razreda Gepard.

Po letu 2010 se je začela gradnja večjih ladij, fregat, razredov Burevestnik in Admiral Gorškov. Rusija je sprva načrtovala gradnjo 10–12 fregat razreda Admiral Gorškov,[273] od katerih bi prva vstopila v uporabo leta 2011[274] od katerih bi bilo šest dodeljenih Črnomorski floti.[275] Zaradi zelo počasne gradnje (prva ladja dokončana leta 2018) in težav z dobavami motorjev iz Ukrajine[276] so za Črnomorsko floto zgradili tri nadomestne fregate razreda Burevestnik (in več korvet razredov Bujan in Karakurt).

Po letu 2020 je Rusija začela graditi motorje in menjalnike za fregate razreda Admiral Gorškov sama in gradnja fregat se je pospešila (druga ladja je bila dokončana leta 2020).[277] Fregate naj bi postale glavno sredstvo projekcije moči ruske vojne mornarice na odprtem morju.

Model nosilke helikopterjev razreda Ivan Rogov

Leta 2024 načrtuje Rusija začetek gradnje večjih fregat razreda Super-Gorškov z izpodrivom 7000 t in 112 navpičnimi izstrelitvenimi celicami,[278] gradnja rušilcev na jedrski pogon razreda Lider z izpodrivom 19.000 t in okrog 200 navpičnimi izstrelitvenimi celicami pa je bila preložena za nedoločen čas.[279] Leta 2020 je Rusija prvič v sodobni zgodovini začela z gradnjo dveh nosilk helikopterjev razreda Ivan Rogov z izpodrivom okrog 40.000 t[280] in nosilnostjo okrog 20 helikopterjev ter brezpilotnih letal in 900 pripadnikov mornariške pehote.[281][282]

Poleg tega Rusija množično modernizira večje ladje iz sovjetskega obdobja, npr. letalonosilko Admiral Kuznjecov (2017–2024),[283][284] težko jedrsko raketno križarko razreda Orlan Admiral Nahimov (2013–2024)[285] in rušilce razreda Fregat. Od slednjih je Maršal Šapošnikov modernizacijo že dokončal,[286] rušilca Admiral Čabanenko (2013–2024)[287] in Admiral Vinogradov (2021–2024)[288] pa sta še v postopku modernizacije.

Odprave in vaje

[uredi | uredi kodo]

Oceanski ščit

[uredi | uredi kodo]

Med leti 2018–2020 je bila organizirana mornariška vaja Oceanski ščit.

Vojaška vaja Oceanski ščit je bila prvič organizirana med 1. in 8. septembrom 2018. Za razliko od poznejših ponovitev, ki so potekale v Baltskem morju, je bila organizirana v Sredozemskem morju. Vključevala je 26 ladij, 2 podmornici in 34 letal.[289] Med njimi je bila križarka Maršal Ustinov, rušilca Smetlivi in Severomorsk, fregate Admiral Grigorovič, Admiral Essen, Admiral Makarov, Pitlivi in Jaroslav Mudri, korvete Višni Voločjok, Grad Svijažsk in Veliki Ustjug in dizel-električni podmornici Kolpino in Veliki Novgorod. Med prisotnimi letali so bili bombniki Tu-160 in protipodmorniška letala Tu-142 ter Il-38 in palubni lovci Su-33 ter MiG-29K. To je bila največja ruska mornariška vaja v Sredozemskem morju po koncu hladne vojne in največja ruska mornariška vaja daleč od domače obale po hladni vojni.

Med 1. in 9. avgustom 2019 je potekala mornariška vaja z največjim številom udeleženih ladij v samostojni Rusiji, Oceanski ščit 2019. Vaja v Baltskem morju je vključevala 69 ladij, med njimi 49 vojnih in 20 pomožnih ladij.[290] 22 znanih ladij so križarka Maršal Ustinov, rušilec Severomorsk in fregata Admiral Gorškov Severne flote ter fregata Jaroslav Mudri, korvete Steregušči, Soobrazitelni,[291] Stojki, Bojki, Passat, Gejzer, Serpuhov, Mitišči, Čuvašija, Moršansk, Liven, Urengoj, R-257 in amfibijskodesantne ladje Aleksandr Šabalin, Kaliningrad, Minsk ter Koroljov Baltske flote.[292] Drugi možni udeleženci so ladje, udeležene v julijski mornariški paradi v Sankt Peterburgu, tj. jurišna jedrska podmornica Smolensk, fregata Admiral Kasatonov, korveta Gremjašči in dizel-električna podmornica Kronštadt.[293]

Med 3.–31. avgustom 2020 je potekala tretja vaja Oceanski ščit.[294]

Kombinirane vaje več flot

[uredi | uredi kodo]

Junija 2021 je imela Ruska vojna mornarica verjetno najmočnejše vojaške vaje v zgodovini samostojne Rusije. Vaje so potekale pred vrhom Putin-Biden v Ženevi, podobno kot operaciji »Aport« in »Atrina«, ki sta potekali v letih 1985 in 1987 pred srečanji Gorbačova in Reagana za izboljšanje sovjetskih pogajalskih izhodišč. Po uradnih podatkih so bile vaje reakcija na vaje ameriške vojne mornarice Agile Dagger 2021, ki so vključevale tretjino vseh aktivnih podmornic ameriške Tihooceanske flote. Sredi junija so bile sočasno na morju štiri ruske križarke in štiri rušilci ali vse večje operativne ladje ruske vojne mornarice razen rušilca Severomorsk, kar je bilo najverjetneje prvič po razpadu Sovjetske zveze.

Severna flota je poslala v Barentsovo morje raketni križarki Pjotr Veliki razreda Orlan in Maršal Ustinov razreda Atlant, raketnega rušilca Vice-admiral Kulakov razreda Fregat ter podmornice Kaluga razreda Paltus, Gepard razreda Ščuka-B in Dmitrij Donskoj razreda Akula,[295][296][297][298][299][296] pa tudi najnovejšo amfibijskodesantno ladjo Pjotr Morgunov.[299][300]

Lokacija mornariških vaj v Tihem oceanu junija 2021 v bližini 23°, -170°
Poveljniška ladja razreda Maršal Nedelin

Tihooceanska flota je imela med 7. in 24. junijem velike vaje v osrednjem delu Tihega oceana, kar so bile prve ruske mornariške vaje na tem območju po hladni vojni. Vključevale so raketno križarko Varjag razreda Atlant, raketna rušilca Maršal Šapošnikov in Admiral Panteljejev razreda Fregat, korvete Gromki, Soveršeni in Aldar Cidenžapov razreda Steregušči,[301] jedrsko podmornico (najverjetneje Omsk[302]) ter vohunsko ladjo Karelija.[303][304] Vaje so se v osrednjem delu Tihega oceana začele 10. junija in 21. junija so ladje 2500 navtičnih milj jugovzhodno od Kurilskih otokov simulirale napad na sovražnikovo udarno skupino ladij letalonosilke. Pred tem so bile ladje razdeljene v dve skupini, ki sta pluli na razdalji 300 navtičnih milj, od katerih je ena igrala vlogo sovražnika. V vajah je bila udeležena tudi sledilna ladja Maršal Krilov, ki je delovala kot poveljniška ladja za poveljnika vaj kontraadmirala Konstantina Kabanceva, bolniška ladja Irtiš in protipodmorniška letala Tu-142 ter Il-38 in prestrezniki MiG-31BM.[305] 24. junija, na zadnji dan vaj, so v osrednji del Tihega oceana poleteli še trije strateški bombniki Tu-95, ki so izvedli simulirane napade na kritično infrastrukturo sovražnika in mornariški bombniki Tu-22M, ki so izvedli simulirani napad na sovražnikovo udarno skupino letalonosilke v spremstvu prestreznikov MiG-31BM in tankerjev Il-78.

Rušilec Admiral Tribuc je Tihooceanska flota namestila v Južnokitajsko morje skupaj z jurišno jedrsko podmornico Nerpa razreda Ščuka-B.[306]

Črnomorska flota je 18. junija poslala gardno raketno križarko Moskva v Sredozemsko morje.[307]

Arktični ocean

[uredi | uredi kodo]

26. marca 2021 so prvič po koncu hladne vojne v Arktičnem oceanu prišle na površino tri ruske jedrske podmornice naenkrat in pri tem (s torpedom) prebile 1,5 m debel ledeni pokrov (podmornice Tula, Knjaz Vladimir[308] in Podmoskovje).[309][310] Izplutje je bilo izvedeno z veliko natančnostjo v krogu premera 300 m.

Sredozemsko morje

[uredi | uredi kodo]
Mornariški manevri med rusko-indijsko vajo INDRA 2014

Od leta 2015 potekajo vsakoletne mornariške vaje z Egiptom,[311] poleg tega ima Rusija vsakoletne mornariške vaje z Alžirijo.[312]

Indijski ocean

[uredi | uredi kodo]

Ruska vojna mornarica od leta 2003 organizira vsakoletne mornariške vaje z Indijo[313] in od leta 2012 s Kitajsko.[314] Leta 2021 je bila izvedena tudi mornariška vaja z državami ASEAN.[315]

Leta 2019 so potekale prve mornariške vaje Rusije, Kitajske in Južnoafriške republike[316] ter Rusije, Kitajske in Irana.[317]

Od leta 2019 potekajo vsakoletne rusko-iranske mornariške vaje.[318][319]

Tihi ocean

[uredi | uredi kodo]

23. oktobra 2021 sta Ruska in Kitajska vojna mornarica organizirali prvo skupno patruljiranje vojnih ladij v zgodovini.[320] Pri odpravi je sodelovalo po pet vojnih ladij vsake vojne mornarice: po dva rušilca in korveti ter poveljniška ladja. Rusijo so v odpravi zastopali rušilca Admiral Panteljejev, Admiral Tribuc, korveti Geroj Rosijskoj federaciji Aldar Cidenžapov in Gromki ter poveljniška ladja Maršal Krilov. Patruljiranje je potekalo med drugim skozi ožino Cugaru med japonskima otokoma Honšu in Hokaido.

Opombe

[uredi | uredi kodo]

^A Remont so prestale podmornice Kuzbass 2008–2016,[321] Omsk 2015–2019[322][323][324][325][326] in Tomsk 2019–2022[327][328] na Tihooceanski floti in Orjol 2014–2017,[329] Obninsk 2011–2014,[330] Pskov 2011–2015,[331] Gepard 2013–2015,[332] Tambov 2015–2022,[333] Tigr 2019–2023[334] in Smolensk 2021–2022[335] na Severni floti.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »History of the Russian Navy«. Russian Navy. Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2016. Pridobljeno 25. julija 2016.
  2. ↑ International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2014, p. 185.
  3. ↑ »World Air Forces 2015« (PDF). Flight International. 2015. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 19. decembra 2014. Pridobljeno 27. novembra 2015.
  4. ↑ Main Cathedral of Russian Armed Forces. Arhivirano 2 February 2019 na Wayback Machine. Pridobljeno dne 2. februarja 2019.
  5. ↑ »Here Are All the Submarines of the Russian Navy in One Infographic«. popularmechanics.com/ (v angleščini). 19. april 2018. Pridobljeno 7. decembra 2022.
  6. ↑ »Военно-морской флот«. Военная энциклопедия. Zv. 2. Moskva: Voenizdat. 1994. str. 174. ISBN 5-203-00299-1.
  7. ↑ Way a River Went: Following the Volga Through the Heart of Russia Arhivirano 18 November 2018 na Wayback Machine., avtor Thom Wheeler
  8. ↑ »"Юрий Долгорукий" вошел в состав 31-й дивизии подлодок Северного флота« [Yuri Dolgorukiy became part of the 31st submarine division of the Northern Fleet]. RIA Novosti (v ruščini). 10. januar 2013. Arhivirano iz spletišča dne 11. januarja 2013. Pridobljeno 19. decembra 2014.
  9. ↑ »Vladimir Monomakh Third Borey Class SSBN Joined Russian Navy«. navyrecognition.com (v angleščini). 24. december 2014. Arhivirano iz spletišča dne 27. decembra 2014. Pridobljeno 27. decembra 2014.
  10. ↑ »В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта "Борей-А" "Князь Владимир"« [On Russia Day, "Knyaz Vladimir", the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy]. Ministry of Defence of Russia (tiskovna objava) (v ruščini). 12. junij 2020. Pridobljeno 13. junija 2020.
  11. ↑ »Russia Commissions New Attack Submarine«. RIA Novosti. 30. december 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2013. Pridobljeno 30. decembra 2013.
  12. ↑ »Kazan Yasen-M-class SSGN to become operational on July 25th«. Navy Recognition.com (v angleščini). april 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. ↑ »Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск"« [The State Commission accepted the submarine "Novorossiysk"]. flotprom.ru (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 22. avgusta 2014. Pridobljeno 22. avgusta 2014.
  14. ↑ »First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet«. TASS (v angleščini). 25. november 2019. Pridobljeno 26. novembra 2019.
  15. ↑ »'Saint Petersburg' submarine launches cruise missile in Barents Sea«. TASS (v angleščini). 17. november 2016. Arhivirano iz spletišča dne 15. avgusta 2017. Pridobljeno 29. novembra 2017.
  16. ↑ »Analysis: St. Petersburg submarine expects upgrade for new arms trials - take 1«. Navy Recognition (v angleščini). 23. april 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. decembra 2022. Pridobljeno 9. decembra 2022.
  17. ↑ »Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России« [The lead frigate "Admiral Gorshkov" included in the combat composition of the Russian Navy]. TASS (v ruščini). 28. julij 2018. Arhivirano iz spletišča dne 28. julija 2018. Pridobljeno 28. julija 2018.
  18. ↑ »Latest missile frigate enters service with Russian Navy«. TASS (v angleščini). 21. julij 2020. Pridobljeno 21. julija 2020.
  19. ↑ »ПСЗ "Янтарь" сдал "Адмирала Григоровича"«. i-mash.ru (v ruščini). 10. marec 2016. Arhivirano iz spletišča dne 11. oktobra 2017. Pridobljeno 5. avgusta 2016.
  20. ↑ Novichkov, Nikolai (9. junij 2016). »Russian Navy receives Admiral Essen frigate«. Janes.com (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 9. avgusta 2016. Pridobljeno 5. avgusta 2016.
  21. ↑ »На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг« (tiskovna objava) (v ruščini). Ministry of Defence (Russia). 27. december 2017. Arhivirano iz spletišča dne 28. decembra 2017. Pridobljeno 27. decembra 2017.
  22. ↑ »Corvette Soobrazitelnyy Joined Russian Navy«. Rusnavy.com (v angleščini). 17. oktober 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. maja 2012. Pridobljeno 29. decembra 2011.
  23. ↑ »Корвет "Совершенный" вошел в состав Тихоокеанского флота« [Corvette "Sovershennyy" enters the Pacific Fleet] (tiskovna objava) (v ruščini). Ministry of Defense of Russia. 20. julij 2017. Arhivirano iz spletišča dne 25. julija 2017. Pridobljeno 20. julija 2017.
  24. ↑ »Новейший корвет "Гремящий" принят в состав ВМФ России« [Newest corvette "Gremyashchiy" accepted into the Russian Navy] (tiskovna objava) (v ruščini). Ministry of Defense of Russia. 29. december 2020. Arhivirano iz spletišča dne 29. decembra 2020. Pridobljeno 29. decembra 2020.
  25. ↑ »Zelenodolsky Shipyard to lay down a Project 21631 small-size missile ship«. Rusnavy.com. 26. avgust 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. julija 2018. Pridobljeno 8. maja 2019.
  26. ↑ Osborn, Andrew; Johnson, Simon (26. oktober 2016). »Russia beefs up Baltic Fleet amid NATO tensions: reports«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 29. oktobra 2016. Pridobljeno 8. maja 2019.
  27. ↑ Юрий Макаров; Александр Мозговой (30. julij 2015). »Через тернии… к здравому смыслу«. Национальная оборона (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 13. februarja 2017. Pridobljeno 2. novembra 2016.
  28. ↑ Станислав Закарян (24. september 2016). »В Зеленодольске начнется строительство первого МРК проекта 22800 "Каракурт"«. Оружие России (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 2. avgusta 2017. Pridobljeno 1. avgusta 2017.
  29. ↑ »Yantar shipyard to complete landing ship Ivan Gren in 2012«. rusnavy.com. 14. februar 2011. Arhivirano iz spletišča dne 9. maja 2018. Pridobljeno 5. januarja 2018.
  30. ↑ »Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК« (tiskovna objava) (v ruščini). United Shipbuilding Corporation. 23. april 2019. Arhivirano iz spletišča dne 24. aprila 2019. Pridobljeno 23. aprila 2019.
  31. ↑ »Источник: Минобороны подписало контракт на два вертолетоносца« [Source: the Ministry of Defense signed a contract for two helicopter carriers]. TASS (v ruščini). 22. maj 2020. Pridobljeno 9. junija 2020.
  32. ↑ »Russian MoD Signs Contract for Two Project 23900 Helicopter Carriers LHD«. NavyRecognition.com. 27. maj 2020. Pridobljeno 9. junija 2020.
  33. ↑ »Источник: Россия потратит 100 млрд рублей на постройку первых двух вертолетоносцев« [Source: Russia will spend 100 billion rubles on the construction of the first two helicopter carriers]. TASS (v ruščini). 10. april 2020. Pridobljeno 9. junija 2020.
  34. ↑ »Upgraded frigate enters service with Russian Pacific Fleet's constant alert forces«. TASS. 27. april 2021.
  35. ↑ »Russia to modernize Udaloy-class ASW destroyers«. Naval Today. 20. januar 2017.
  36. ↑ »"Звездочка" завершила заводской ремонт ракетного крейсера "Маршал Устинов"« [Zvezdochka completes overhaul of missile cruiser Marshal Ustinov]. TASS (v ruščini). 26. december 2016. Pridobljeno 8. januarja 2020.
  37. ↑ Vavasseur, Xavier (20. avgust 2020). »Russian Navy Kirov-class Cruiser Admiral Nakhimov Back in the Water«. Naval News.
  38. ↑ »Ремонт и модернизация тяжелого атомного ракетного крейсера "Адмирал Нахимов" идет в соответствии с графиком« [Repair and modernization of the heavy nuclear missile cruiser "Admiral Nakhimov" is proceeding in accordance with the schedule]. Russian Ministry of Defence (v ruščini). 27. september 2017. Arhivirano iz spletišča dne 29. septembra 2017.
  39. ↑ »Ремонт атомного ракетного крейсера "Адмирал Нахимов" завершат к 2021 году« [Repair of the nuclear-powered missile cruiser "Admiral Nakhimov" will be completed by 2021]. RIA Novosti (v ruščini). 27. september 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2017.
  40. ↑ Soper, Karl (1. avgust 2016). »Admiral Kuznetsov overhaul designed to maintain carrier capability while Russia considers future carrier options«. Jane's Navy International. Zv. 121, št. 6. ISSN 1358-3719.
  41. ↑ Johnson, Reuben F. (26. april 2018). »Russian Navy to upgrade Kuznetsov«. Jane's Information Group. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. aprila 2018. Pridobljeno 27. aprila 2018. The modernisation work is to be carried out by the 35th Ship Repair Plant in Murmansk, which is a satellite facility of the Zvezdochka Ship Repair Centre in Severodvinsk. Russia's deputy defence minister for procurement, Yuri Borisov, stated in April that the entire re-fit would be complete by the end of 2020 and the ship back in service in 2021.
  42. ↑ »СМИ: ВМФ получит оснащенную крылатыми ракетами атомную подлодку "Леопард"«. РИА Новости (v ruščini). 28. april 2017. Pridobljeno 18. septembra 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  43. ↑ »Подлодка "Волк" отправилась на ремонт«. flotprom.ru. Pridobljeno 19. septembra 2021.
  44. ↑ »Обновленная АПЛ «Иркутск» вернется на Тихий океан в 2019 году | Еженедельник "Военно-промышленный курьер"«. vpk-news.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2021. Pridobljeno 18. septembra 2021.
  45. ↑ »Атомные подлодки "Иркутск" и "Магадан" дождались ремонта на "Звезде"«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2020. Pridobljeno 18. septembra 2021.
  46. ↑ »Russian Sub Has 'Terrifying Hole'«. 18. avgust 2000. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2011. Pridobljeno 31. januarja 2014.
  47. ↑ »Черноморский флот получит 18 новых кораблей«. Российская Газета. 3. december 2018. Pridobljeno 12. julija 2021.
  48. ↑ »Russian Northern Fleet's naval group deploys to Barents Sea for Arctic drills - Military & Defense«. TASS. Pridobljeno 9. februarja 2022.
  49. ↑ »Russia's Northern Fleet warships return home after round-the-globe deployment«. tass.com/ (v angleščini). 19. avgust 2019. Pridobljeno 19. marca 2021.
  50. ↑ 50,0 50,1 »Admiral Moiseyev appointed as Russian Navy's new chief — defense minister«. tass.ru (v angleščini). Pridobljeno 2. aprila 2024.
  51. ↑ 51,0 51,1 »Russian Navy Shuffle« (v angleščini). 6. oktober 2021. Pridobljeno 2. oktobra 2022.
  52. ↑ »Несколько построенных на "Севмаше" атомных подлодок вышли на испытания в море« (v ruščini). 14. julij 2021. Pridobljeno 24. septembra 2021.
  53. ↑ »Атомный подводный крейсер К-173 "Красноярск". Проект 949А«. www.deepstorm.ru. Pridobljeno 9. oktobra 2021.
  54. ↑ »Russian Navy carries out Black Sea anti-terror exercise«. 11. avgust 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2012. Pridobljeno 3. septembra 2013.
  55. ↑ »Russian navy blockade Georgia«. 10. avgust 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. oktobra 2012. Pridobljeno 3. septembra 2013.
  56. ↑ Axe, David. »Georgian Navy's Cruel Fate«. Wired. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  57. ↑ »Russian warships sent to Abkhazia« (v angleščini). Al Jazeera. 28. avgust 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. oktobra 2021. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  58. ↑ Американский Б-52 разбомбил сирийскую деревню Rosijskaja Gazeta, 10 January 2017.
  59. ↑ Генштаб РФ: самолеты ВКС совершили уже более 5 тысяч вылетов в Сирии и уничтожили больше 2 тысяч бензовозов с нефтью ИГ NEWSru, 25 December 2015.
  60. ↑ Начальник Главного оперативного управления Генерального штаба Вооруженных Сил Российской Федерации подвел итоги деятельности российских ВКС в Сирии в 2015 году Russian Defence ministry website, 25 December 2015.
  61. ↑ »Авианосная группа кораблей Северного флота начала поход в Средиземное море«. RIA Novosti. 15. oktober 2016. Pridobljeno 15. oktobra 2016.
  62. ↑ Ripley, Tim (17. oktober 2016). »Russian carrier sails for the Mediterranean«. IHS Jane's 360. Jane's. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2016. Pridobljeno 17. oktobra 2016.
  63. ↑ O'Connor, Sean; Binnie, Jeremy; Ripley, Tim (28. november 2016). »Russian carrier jets flying from Syria, not Kuznetsov«. janes.com. IHS Janes 360. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. novembra 2016. Pridobljeno 28. novembra 2016.
  64. ↑ Cenciotti, David (5. december 2016). »Russian Su-33 crashed in the Mediterranean while attempting to land on Kuznetsov aircraft carrier«. The Aviationist. Pridobljeno 5. decembra 2016.
  65. ↑ Russia’s upper house ratifies agreement on naval base in Syria’s Tartus TASS, 26 December 2017.
  66. ↑ »Russia hits targets in Syria from Mediterranean submarine«. BBC. 8. december 2015. Pridobljeno 9. decembra 2015.
  67. ↑ »Ukraine crisis: France halts warship delivery to Russia«. BBC News. 3. september 2014. Pridobljeno 3. septembra 2014.
  68. ↑ elysee.fr: Entretien téléphonique avec M. Vladimir Poutine - accords sur les BPC Arhivirano 2015-08-09 na Wayback Machine.
  69. ↑ http://en.kremlin.ru: Telephone conversation with President of France Francois Hollande
  70. ↑ »Russian warship: Moskva sinks in Black Sea«. BBC News. 15. april 2022. Arhivirano iz spletišča dne 15. aprila 2022. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  71. ↑ Newdick, Thomas (24. marec 2022). »Russian Landing Ship Destroyed In Massive Explosion In Captured Ukrainian Port City«. The Drive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2022. Pridobljeno 25. marca 2023.
  72. ↑ »Польша поставила России контрафактные детали для десантных кораблей« [Poland supplied Russia with counterfeit parts for landing ships]. mash.ru (v ruščini). 24. avgust 2022. Arhivirano iz spletišča dne 28. avgusta 2022.
  73. ↑ »Russian war ship damaged in 'significant blow' to Russia's Black Sea Fleet, MOD says«. Forces Network. 5. avgust 2023. Pridobljeno 6. avgusta 2023.
  74. ↑ Malyasov, Dylan (18. september 2023). »Haunting images of burnt Russian submarine leaked«. Defence Blog. Pridobljeno 18. septembra 2023.
  75. ↑ »Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared«. Militarnyi (v ameriški angleščini). Pridobljeno 18. septembra 2023.
  76. ↑ United Kingdom Ministry of Defence [@DefenceHQ] (15. september 2023). »Intelligence Update 15 September 2023« (Tweet). Pridobljeno 15. septembra 2023 – prek Twitterja.
  77. ↑ Voitovych, Rob Picheta,Radina Gigova,Olga (25. september 2023). »Ukraine claims commander of Russia's Black Sea Fleet was killed in Sevastopol attack«. CNN (v angleščini). Pridobljeno 14. februarja 2024.
  78. ↑ Gear, Giles; Nicholls, Dominic (25. september 2023). »Ukraine: The Latest -Russia blows up own HQ«. The Telegraph (v britanski angleščini). ISSN 0307-1235. Pridobljeno 14. februarja 2024.
  79. ↑ Axe, David. »Ukrainian Bombers Just Blew Up Another Russian Warship. 'Russia's Fleet Is Getting Smaller And Smaller!'«. Forbes (v angleščini). Pridobljeno 26. decembra 2023.
  80. ↑ »При атаке на Феодосию один человек погиб и двое получили ранения«. РИА Новости (v ruščini). 26. december 2023. Pridobljeno 26. decembra 2023.
  81. ↑ Lodge, Matthew (26. december 2023). »Moment Ukrainian missile smashes into Russian ship in occupied Crimea«. Mail Online. Pridobljeno 26. decembra 2023.
  82. ↑ “Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний корабель ворога, pridobljeno 14. februarja 2024
  83. ↑ Знищення ВДК «цезарь куніков», pridobljeno 14. februarja 2024
  84. ↑ Умер экс-главком ВМФ России Феликс Громов (rusko)
  85. ↑ »Putin fires navy chief Kuroyedov and brings in tough-talking successor - Bellona«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2007. Pridobljeno 19. novembra 2006.
  86. ↑ Гетманский, Константин (13. september 2007). »Владимир Высоцкий будет командовать флотом«. Деловой Петербург. Arhivirano iz spletišča dne 11. junija 2016. Pridobljeno 9. aprila 2015.
  87. ↑ Navy Chief Relieved of Command[mrtva povezava][mrtva povezava] The Moscow Times, September 14, 2007.
  88. ↑ »Medvedev Replaces Russian Navy Commander«. RIA Novosti. En.rian.ru. 6. maj 2012. Pridobljeno 7. maja 2012.
  89. ↑ »Министр обороны России вручил адмиралу Владимиру Королёву штандарт главнокомандующего ВМФ России« (v ruščini). mil.ru. Pridobljeno 9. oktobra 2021.
  90. ↑ https://fas.org/sgp/crs/row/IF11603.pd[mrtva povezava]
  91. ↑ Sputnik. »Russian Navy HQ Moves to St. Petersburg«. en.ria.ru (v angleščini). Pridobljeno 10. oktobra 2017.
  92. ↑ »Структура : Министерство обороны Российской Федерации«. structure.mil.ru. Arhivirano iz spletišča dne 28. avgusta 2018. Pridobljeno 9. oktobra 2018.
  93. ↑ 93,0 93,1 Коряковцев А. А., Ташлыков С. Л. От флота прибрежного действия до океанского ракетно-ядерного. Этапы строительства советского ВМФ (1945—1991 гг.) // Военно-исторический журнал. — 2016. — № 7. — С.3—10.
  94. ↑ Шитиков Е. Сталин и военное кораблестроение. // Морской сборник. — 1993. — № 12. — С.9—12.
  95. ↑ 95,0 95,1 Moscow Defense Brief #2, 2011 p. 18-22
  96. ↑ »The Arctic Grows in Importance as Russia Establishes New Military District«. Warsaw Institute. 18. junij 2020. Arhivirano iz spletišča dne 28. septembra 2020. Pridobljeno 5. oktobra 2020.
  97. ↑ »Russia looks into Navy Arctic Fleet creation — source«. tass.com (v angleščini). 7. oktober 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  98. ↑ »Russian Marines Took Beirut and Paris«.
  99. ↑ »Морская пехота России«.
  100. ↑ Zaloga, S.; Loop, J. (1998). »Soviet Block Elite Forces«. The Soviet Naval Infantry. Elite. Zv. 5. London: Osprey. str. 24. ISBN 0-85045-631-2.
  101. ↑ »Комплексы "Бастион" на острове Матуа отработали защиту от надводных угроз«. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2022. Pridobljeno 15. oktobra 2022.
  102. ↑ Smith-Spark, Laura; Eshchenko, Alla; Burrows, Emma (16. marec 2015). »Russia was ready to put nuclear forces on alert over Crimea, Putin says«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 8. januarja 2017. Pridobljeno 16. marca 2015. In the documentary, Putin said Russia's Bastion high-precision coastal missile defense systems had been deployed to Crimea to protect the territory -- 'in such a way that they were seen perfectly well from outer space.'
  103. ↑ »Aerospace Systems Export Catalogue« (PDF). Rosoboronexport. str. 123. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. oktobra 2007.
  104. ↑ Симоненко В. Г. Морские крылья Отечества. Историческая хроника. 1910—1917 годы. — Севастополь: Издатель Кручинин Л. Ю., 2006. — 160 с.
  105. ↑ Герасимов В. Изменение роли и места отечественной морской авиации в войне на море (1910—1917 гг.) // Морской сборник. — 2005. — № 12. — С. 19.
  106. ↑ John Pike. »Aviatsiya Voyenno-Morskoyo Flota (AV-MF, Naval Air Force)«. GlobalSecurity.org. Arhivirano iz spletišča dne 14. decembra 2014. Pridobljeno 14. decembra 2014.
  107. ↑ »Russian Ministry of Defense signed contracts with UAC at Army-2020 for new aircrafts [sic]«. airrecognition.com. 28. avgust 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2021. Pridobljeno 31. avgusta 2020.
  108. ↑ »Минфин и "Роскосмос" вступили в публичные препирательства о сокращении расходов«. vedomosti.ru. 26. avgust 2020. Pridobljeno 31. avgusta 2020.
  109. ↑ »Минобороны РФ заключило контракты на поставку боевых самолётов Су-34, Су-35 и Су-30СМ2«. militarynews.ru. 25. avgust 2020. Pridobljeno 31. avgusta 2020.
  110. ↑ »"Сухой" климат Камчатки: на полуострове разместят маневренные Су-35«. Известия (v ruščini). 29. junij 2021. Pridobljeno 14. julija 2021.
  111. ↑ International Institute for Strategic Studies (IISS) (2022). »The Military Balance 2022«. The Military Balance (v angleščini).
  112. ↑ »Сформирован 100-й отдельный корабельный истребительный авиационный полк« [The 100th independent shipborne fighter aviation regiment was formed]. bmpd.livejournal.com (v ruščini). 15. januar 2016. Pridobljeno 9. aprila 2019.
  113. ↑ »МиГ-29КУБ - 9 лет в небе« [MiG-29KUB - 9 years in the sky]. Mikoyan (v ruščini). 20. januar 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2016. Pridobljeno 21. julija 2023.
  114. ↑ 114,0 114,1 114,2 114,3 114,4 The Military Balance 2018,p.197
  115. ↑ Air Forces Monthly, p. 65
  116. ↑ 116,0 116,1 Addenda to the Decree of the President of Russian Federation #531 Arhivirano 2008-06-08 na Wayback Machine., Krasnaya Zvezda, 19 May 2005
  117. ↑ 117,0 117,1 Приказ Министра обороны Российской Федерации от 09.10.2020 № 525 (Зарегистрирован 16.11.2020 № 60927) (v ruščini). publication.pravo.gov.ru/. 17. november 2020. str. 320–323. Pridobljeno 15. septembra 2021.
  118. ↑ »Russian Navy heavy aircraft carrier Admiral Kuznetsov to return at sea in 2022«. NavyRecognition.com. 5. december 2020. Pridobljeno 6. marca 2021.
  119. ↑ »Россия получит второй атомный крейсер-гигант« [Russia will receive a second nuclear-powered giant cruiser]. Yandex Zen (v ruščini). 2. april 2020. Pridobljeno 2. aprila 2020.
  120. ↑ »Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.09.2022« (v ruščini). september 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  121. ↑ Тяжелый атомный ракетный крейсер "Петр Великий". »Крейсер "Петр Великий" поразил цель на дальности более 200 км« (v ruščini). Flot.com. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  122. ↑ »Russian forces in the Mediterranean - Wk06/2022« (v angleščini). 6. februar 2022. Pridobljeno 11. decembra 2022.
  123. ↑ »Russian forces in the Mediterranean - Wk05/2022« (v angleščini). 30. januar 2022. Pridobljeno 11. decembra 2022.
  124. ↑ »Black Sea Fleet deployments-Wk06/2022« (v angleščini). 7. februar 2022. Pridobljeno 11. decembra 2022.
  125. ↑ »Russia Sends Slava-class Cruiser Ustinov in the Mediterranean« (v angleščini). 7. februar 2022.
  126. ↑ »В этом году в состав сил постоянной готовности.. | ВМФ РОССИИ - МЫ НЕСЁМ АНДРЕЕВСКИЙ ФЛАГ | VK«.
  127. ↑ @NavyLookout (29. avgust 2022). ».@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…« (Tweet) – prek Twitterja.
  128. ↑ »Большой противолодочный корабль Северного флота «Североморск» вышел в Баренцево море для выполнения учебно-боевых задач« [Large anti-submarine ship of the Northern Fleet "Severomorsk" enters the Barents Sea to perform combat training missions] (v ruščini). Russian Ministry of Defence. 21. januar 2021.
  129. ↑ »Russian Navy warship practices missile and artillery fire in Arctic drills«. TASS (v angleščini). 26. maj 2022. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  130. ↑ »Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути«. TASS. 8. september 2022. Pridobljeno 26. septembra 2022.
  131. ↑ »Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.12.2020«. navy-korabel.livejournal.com/ (v ruščini). 1. januar 2020. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  132. ↑ »Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России«. TASS. 28. julij 2018. Arhivirano iz spletišča dne 28. julija 2018. Pridobljeno 28. julija 2018.
  133. ↑ »Latest missile frigate enters service with Russian Navy«. TASS. 21. julij 2020. Pridobljeno 21. julija 2020.
  134. ↑ 134,0 134,1 »Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля«.
  135. ↑ »Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills«. Reuters. 26. marec 2021.
  136. ↑ 136,0 136,1 136,2 »Bulletin of the Atomic Scientists« (PDF). Thebulletin.metapress.com. Arhivirano iz spletišča dne 8. avgusta 2011. Pridobljeno 7. avgusta 2011.
  137. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2017. Pridobljeno 5. marca 2017.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  138. ↑ https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html
  139. ↑ »"Звездочка" способна продлить срок службы АПЛ "Брянск" на 5 лет«. ФлотПром (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 4. januarja 2018. Pridobljeno 3. januarja 2018.
  140. ↑ https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531
  141. ↑ »Karelia submarine returns to service«, Russian strategic nuclear forces (Blog), Russian forces, Januar 2010, arhivirano iz spletišča dne 6. junija 2011, pridobljeno 19. oktobra 2010
  142. ↑ »News«. Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН "Новомосковск" (v ruščini). Flot. 19. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 23. julija 2011. Pridobljeno 7. avgusta 2011.
  143. ↑ »Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress«. Rus Navy. 19. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2011. Pridobljeno 7. avgusta 2011.
  144. ↑ »Janes | Latest defence and security news«. Arhivirano iz spletišča dne 26. marca 2016. Pridobljeno 26. marca 2016.
  145. ↑ »Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills«. Reuters (v angleščini). 26. marec 2021. Pridobljeno 29. decembra 2022.
  146. ↑ »К-317, "Пантера" Проект 971«. www.deepstorm.ru. Arhivirano iz spletišča dne 7. julija 2017. Pridobljeno 16. julija 2017.
  147. ↑ »Source: the submarine "Wolf" with "Caliber" will return to the Navy in 2023«. ВПК.name.
  148. ↑ »Подлодка "Волк" отправилась на ремонт«. flotprom.ru. Arhivirano iz spletišča dne 4. januarja 2018. Pridobljeno 16. julija 2017.
  149. ↑ »Бесшумные "Суперакулы" вооружили "Калибрами" - Новости - Известия - 28.04.2017«. 28. april 2017. Arhivirano iz spletišča dne 16. julija 2017. Pridobljeno 16. julija 2017.
  150. ↑ »'Severodvinsk,' 'Smolensk' submarines practice fire cruise missiles in Barents Sea«.
  151. ↑ »Repair Works Started on SSN Smolensk«. rusnavy.com.
  152. ↑ Ольга ЕФРЕМОВА - Сайт «Комсомольской правды» (31. december 2013). »Атомоход "Смоленск" в 2014 году посетит Северный полюс«. Arhivirano iz spletišča dne 29. julija 2017. Pridobljeno 12. julija 2017.
  153. ↑ »Подводный крейсер "Орел" отправился к месту базирования«. 6. april 2017. Arhivirano iz spletišča dne 6. aprila 2017. Pridobljeno 6. aprila 2017.
  154. ↑ »Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet«. 11. april 2017. Arhivirano iz spletišča dne 2. julija 2017. Pridobljeno 12. julija 2017.
  155. ↑ »АПЛ «Обнинск» спустили на воду«. flotprom.ru (v ruščini).
  156. ↑ »New Intelligence: Russia Sends Nuclear Submarine to Mediterranean« (v angleščini). 2. september 2022. Pridobljeno 15. decembra 2022.
  157. ↑ »The most powerful Russian nuclear submarine has sailed into the Mediterranean - Free Press«. 5. september 2022.
  158. ↑ »Russian Sub Ops Special Briefing: Severodvinsk Enters Med«. YouTube (v angleščini). 4. september 2022. Pridobljeno 15. decembra 2022.
  159. ↑ mil.ru (7. maj 2021). »Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске« (v ruščini). structure.mil.ru. Pridobljeno 7. maja 2021.
  160. ↑ »Российскому флоту передали две атомные подлодки« (v ruščini). Flotprom. 30. november 2023.
  161. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz spletišča dne 16. septembra 2017. Pridobljeno 14. avgusta 2017.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  162. ↑ Sutton, H. I. »Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week«. Forbes.
  163. ↑ »Дизельная подлодка «Калуга» в 2012 году вернется в боевой состав Северного флота после модернизации«. ИТАР-ТАСС. 22. november 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2012. Pridobljeno 16. decembra 2011.
  164. ↑ »Подводная лодка «Калуга» прибыла в базу после дальнего похода : Министерство обороны Российской Федерации«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. januarja 2018. Pridobljeno 5. maja 2020.
  165. ↑ »Project 677 lead submarine St. Petersburg passed all Russian Navy tests«. Navy Recognition. Arhivirano iz spletišča dne 15. avgusta 2017. Pridobljeno 29. novembra 2017.
  166. ↑ »Russian forces in the Mediterranean - Wk44/2022«. russianfleetanalysis.blogspot.com (v angleščini). 1. november 2022. Pridobljeno 3. januarja 2023.
  167. ↑ »Pacific Fleet Moving South«. 21. september 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. maja 2006.
  168. ↑ »Russian Navy in the Adriatic sea. Why?«. YouTube.
  169. ↑ »Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.12.2020«. navy-korabel.livejournal.com/ (v ruščini). 1. januar 2020. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  170. ↑ »Russia to upgrade submarine Irkutsk and destroyer Admiral Vinogradov in 2022«. navyrecognition.com (v angleščini). 30. marec 2022. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  171. ↑ »Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне«. TASS. 23. junij 2022.
  172. ↑ »Новейший корвет "Гремящий" принят в состав ВМФ России« (tiskovna objava) (v ruščini). Ministry of Defense of Russia. 29. december 2020. Arhivirano iz spletišča dne 29. decembra 2020. Pridobljeno 29. decembra 2020.
  173. ↑ »Russian Kilo-class submarine rejoins navy after 14 years of repairs«. Navaltoday.com. 27. januar 2017. Arhivirano iz spletišča dne 27. januarja 2017. Pridobljeno 27. januarja 2017.
  174. ↑ »Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry«.
  175. ↑ »Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2022. Pridobljeno 29. decembra 2022.
  176. ↑ »Russia's Admiralty Shipyards launches Project 636.3 submarine 'Magadan' for Pacific Fleet«. NavalNews.com. 27. marec 2021.
  177. ↑ Gady, Franz-Stefan (25. november 2019). »First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet«. The Diplomat.
  178. ↑ ДЭПЛ "Магадан". »Третья "Варшавянка" для Тихоокеанского флота прошла госприемку«. Flotprom.ru. Pridobljeno 4. septembra 2022.
  179. ↑ »Атомный ракетный крейсер «Александр Невский» вернулся на Камчатку«. iz.ru. Известия. 24. september 2020. Arhivirano iz spletišča dne 25. septembra 2020. Pridobljeno 25. septembra 2020.
  180. ↑ »"Владимир Мономах" впервые отстрелялся "Булавой" с Дальнего Востока: видео«. Профиль (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 15. decembra 2020. Pridobljeno 14. decembra 2020.
  181. ↑ »Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России« (v ruščini). 21. december 2021. Pridobljeno 10. decembra 2022.
  182. ↑ »Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief«. TASS (v angleščini). 21. december 2022.
  183. ↑ »Российскому флоту передали две атомные подлодки«.
  184. ↑ »Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России«. Tass.com. 21. december 2021. Pridobljeno 12. maja 2022.
  185. ↑ »Russia's Third Project 885M (Yasen-M) Submarine Starts Sea Trials«. navalnews.com. 28. junij 2022.
  186. ↑ »Российскому флоту передали две атомные подлодки«.
  187. ↑ »Модернизированная АПЛ "Иркутск" вернется в боевой состав Тихоокеанского флота в 2023 году« (v ruščini). 24. junij 2022. Pridobljeno 31. decembra 2022.
  188. ↑ »Китайское судно доставило АПЛ «Челябинск» на ремонт«. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2014. Pridobljeno 8. septembra 2014.
  189. ↑ »В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации«. function.mil.ru. Arhivirano iz spletišča dne 7. avgusta 2017. Pridobljeno 10. oktobra 2017.
  190. ↑ 190,0 190,1 »Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά!« [На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки].
  191. ↑ »ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации«. armstrade.org.
  192. ↑ »Отремонтированная АПЛ "Кузбасс" передана ТОФ - Еженедельник "Военно-промышленный курьер"«. vpk-news.ru. Arhivirano iz spletišča dne 23. julija 2017. Pridobljeno 16. julija 2017.
  193. ↑ »Медведев в ДФО осмотрел модернизированную АПЛ К-419 "Кузбасс"«. 18. december 2015. Arhivirano iz spletišča dne 10. septembra 2017. Pridobljeno 16. julija 2017.
  194. ↑ »RFS Admiral Grigorovich 494«. shipspotting.com. Arhivirano iz spletišča dne 10. novembra 2016. Pridobljeno 9. novembra 2016.
  195. ↑ »Завод "Янтарь" завершил строительство фрегата "Адмирал Эссен" для МО РФ«. Junij 2016. Arhivirano iz spletišča dne 2. junija 2016. Pridobljeno 1. junija 2016.
  196. ↑ »На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации«. function.mil.ru. Arhivirano iz spletišča dne 28. decembra 2017. Pridobljeno 28. decembra 2017.
  197. ↑ »Frigate Admiral Grigorovich and patrol vessel Pytliviy complete tasks in Mediterranean Sea«. Ministry of Defence of the Russian Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2021.
  198. ↑ »Russian Black Sea Fleet guard ship deploys to sea after repairs«. TASS. 7. april 2021.
  199. ↑ https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/november/9248-russia-resumes-construction-of-project-20380-20385-corvettes.html
  200. ↑ »Строительство боевых кораблей океанской и дальней морской зоны для ВМФ РФ на 01.08.2019«. navy-korabel.livejournal.com. 1. avgust 2019. Pridobljeno 31. avgusta 2019.
  201. ↑ »Buyan-M Corvette Vyshny Volochyok Joins Russia's Black Sea Fleet«. Navyrecognition.com. 2. junij 2018. Arhivirano iz spletišča dne 17. novembra 2018. Pridobljeno 5. januarja 2019.
  202. ↑ »Military & Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy«. TASS. Arhivirano iz spletišča dne 11. decembra 2018. Pridobljeno 5. januarja 2019.
  203. ↑ »В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия"« [The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet] (tiskovna objava) (v ruščini). Ministry of Defence of Russia. 28. december 2019. Arhivirano iz spletišča dne 29. decembra 2019. Pridobljeno 29. decembra 2019.
  204. ↑ »В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль "Грайворон"« [A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet] (tiskovna objava) (v ruščini). Ministry of Defence of Russia. 30. januar 2021. Arhivirano iz spletišča dne 30. januarja 2021. Pridobljeno 30. januarja 2021.
  205. ↑ http://forums.airbase.ru/2023/07/t91586_269--malyj-raketnyj-korabl-korvet-proekta-22800-karakurt.8650.html. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  206. ↑ »Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск"« [The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk"]. Flotprom.ru (v ruščini). 21. avgust 2014. Arhivirano iz spletišča dne 22. avgusta 2014. Pridobljeno 24. decembra 2014.
  207. ↑ »Submarine Rostov on Don suffers critical damage: new photos reveal extent of September 13 attack«. Navy Naval News Navy Recognition (v britanski angleščini). 18. september 2023. Pridobljeno 22. decembra 2023.
  208. ↑ »На ДЭПЛ "Старый Оскол" поднят Андреевский флаг«. Центральный Военно-Морской Портал. Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 7. marca 2016.
  209. ↑ »Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии«. Lenta.ru. 23. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2022. Pridobljeno 23. junija 2017.
  210. ↑ »АО "Адмиралтейские верфи"«. admship.ru. Arhivirano iz spletišča dne 11. oktobra 2017. Pridobljeno 10. oktobra 2017.
  211. ↑ »Видео ракетных ударов ВКС РФ в Сирии«. Известия (v ruščini). 3. november 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. novembra 2017. Pridobljeno 3. novembra 2017.
  212. ↑ »Источник: вооруженная "Калибрами" подлодка "Алроса" останется на Черноморском флоте - ТАСС«. TASS (v ruščini). 17. junij 2022. Pridobljeno 9. decembra 2022.
  213. ↑ 213,0 213,1 »106 бригада надводных кораблей | Центр военно-политических исследований«. eurasian-defence.ru.
  214. ↑ »Каспийцы не подкачали«. Redstar.ru. 27. september 2012. Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2014. Pridobljeno 12. februarja 2014.
  215. ↑ На кораблях "Град Свияжск" и "Углич" подняли Военно-Морские флаги [Naval flags raised on ships "Grad Sviyazhsk" and "Uglich"]. JSC Zelenodolsk Plant named after A.M. Gorky (v ruščini). 27. julij 2014. Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 9. oktobra 2015.
  216. ↑ »Small Missile Ship - Project 21631«. Russianships.info.
  217. ↑ Шесть малых ракетных кораблей пополнят ВМФ России [Six small missile ships will join the Russian Navy]. vpk-news.ru (v ruščini). 19. november 2014. Arhivirano iz spletišča dne 21. decembra 2014. Pridobljeno 9. oktobra 2015.
  218. ↑ На «Великом Устюге» поднят Андреевский флаг [At the Zelenodolsk plant named after A.M. Gorky, the laying down of the third MRK of the Buyan type will take place]. vpk-news.ru (v ruščini). 19. december 2014. Arhivirano iz spletišča dne 24. decembra 2014. Pridobljeno 9. oktobra 2015.
  219. ↑ »Small Artillery Ships - Project 21630«. RussianShips.info. Arhivirano iz spletišča dne 20. julija 2018. Pridobljeno 2. decembra 2018.
  220. ↑ »МАК "Волгодонск" вошел в состав ВМФ«. Flot.com. Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2014. Pridobljeno 12. februarja 2014.
  221. ↑ »Сегодня на СФ "Алмаз" состоится подписание акта приемо-передачи МАК "Махачкала"«. Flotprom.ru. Arhivirano iz spletišča dne 23. februarja 2014. Pridobljeno 12. februarja 2014.
  222. ↑ Candlin, Alex (9. junij 2023). »Royal Navy and Royal Air Force deployed to shadow Russian warships«. Forces.net.
  223. ↑ @NavyLookout (28. april 2023). »@HMSDefender has been shadowing 3 Russian warships on their way to the Baltic - returning home after 18 months on operations in the Mediterranean« (Tweet). Pridobljeno 28. aprila 2023 – prek Twitterja.
  224. ↑ »Black Sea Fleet deployments-Wk06/2022«. russianfleetanalysis.blogspot.com (v angleščini). 7. februar 2022. Pridobljeno 17. decembra 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  225. ↑ »Russia Sends Slava-class Cruiser Ustinov in the Mediterranean«. 7. februar 2022.
  226. ↑ »Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.07.2022«. livejournal (v ruščini). 1. julij 2022.
  227. ↑ »Nastoichivy«. Rusnavy.com. 27. marec 1993. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2012. Pridobljeno 28. decembra 2011.
  228. ↑ »Neustrashimy«. Rusnavy.com. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2012. Pridobljeno 28. decembra 2011.
  229. ↑ »Yaroslav Mudry«. Rusnavy.com. 24. julij 2009. Arhivirano iz spletišča dne 15. decembra 2011. Pridobljeno 28. decembra 2011.
  230. ↑ »Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям«. Arhivirano iz spletišča dne 15. januarja 2017. Pridobljeno 2. maja 2020.
  231. ↑ »Stereguschiy«. Rusnavy.com. Arhivirano iz spletišča dne 4. februarja 2012. Pridobljeno 28. decembra 2011.
  232. ↑ »Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14«. Rusnavy.com. Arhivirano iz spletišča dne 27. decembra 2011. Pridobljeno 28. decembra 2011.
  233. ↑ »Корвет "Бойкий" передан ВМФ России! - Сделано у нас«. Sdelanounas.ru. 16. maj 2013. Arhivirano iz spletišča dne 11. februarja 2014. Pridobljeno 12. februarja 2014.
  234. ↑ »ВМФ принял "Стойкий" спустя почти два месяца«. flotprom.ru. Arhivirano iz spletišča dne 24. decembra 2014. Pridobljeno 24. decembra 2014.
  235. ↑ 235,0 235,1 »"Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты«. Сделано у нас. Arhivirano iz spletišča dne 26. oktobra 2016. Pridobljeno 10. oktobra 2017.
  236. ↑ »Корабли "Генералиссимус Суворов", "Анатолий Шлемов", "Град" приняты в состав ВМФ России«. TACC. Pridobljeno 29. decembra 2022.
  237. ↑ »Russian Navy gets lead cruise missile corvette«. TASS. 17. december 2018. Arhivirano iz spletišča dne 18. decembra 2018. Pridobljeno 18. decembra 2018.
  238. ↑ »В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск"« (tiskovna objava) (v ruščini). Ministry of Defence of Russian Federation. 12. oktober 2019. Pridobljeno 12. oktobra 2019.
  239. ↑ »Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ« [Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy]. ТАSS (v ruščini). 21. november 2020.
  240. ↑ »Б-806 Проект 877ЭКМ«. Deepstorm.ru. Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2012. Pridobljeno 28. decembra 2011.
  241. ↑ Sputnik. »Unmanned aerial vehicles increase in numbers«. en.rian.ru. Arhivirano iz spletišča dne 21. maja 2013. Pridobljeno 10. oktobra 2017.
  242. ↑ Минобороны РФ планирует закупить четыре вертолетоносца типа "Мистраль" | Оборона и безопасность|Лента новостей "РИА Новости". Rian.ru. Retrieved on 2010-09-09.
  243. ↑ »Ukraine crisis: France halts warship delivery to Russia«. BBC News (v angleščini). 3. september 2014. Pridobljeno 3. septembra 2014.
  244. ↑ »Despite Putin's swagger, Russia struggles to modernize its navy«. reuters.com (v angleščini). 21. februar 2019. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  245. ↑ »Russia's New State Armament Programme«. chathamhouse.org (v angleščini). Maj 2018. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  246. ↑ Predgovor k Jane's Fighting Ships 2004–2005, p.30
  247. ↑ »Источник: еще две стратегические подлодки "Борей-А" построят на "Севмаше" к 2028 году« [Source: Two more Borey-A strategic submarines will be built at Sevmash by 2028]. TASS (v ruščini). 30. november 2018. Arhivirano iz spletišča dne 1. decembra 2018. Pridobljeno 2. decembra 2018.
  248. ↑ »Khabarovsk class Nuclear-Powered Attack Submarine«. Military-Today.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2021. Pridobljeno 2. decembra 2021.
  249. ↑ Manaranche, Martin (11. maj 2020). »Russian Special Submarine 'Khabarovsk' Likely to be Launched in June«. NavalNews.com.
  250. ↑ Sutton, H. I. (9. junij 2020). »Russia's Newest Submarine, Khabarovsk, Could Redefine Underwater Warfare«. Forbes.
  251. ↑ »Russian Navy Project 09851 Khabarovsk nuclear submarine to be floated in June«. NavyRecognition.com. Maj 2020.
  252. ↑ Nilsen, Thomas (26. maj 2020). »Russia's 'doomsday drone' prepares for testing«. The Barents Observer.
  253. ↑ »Russian Nuclear-capable Underwater Drone to Enter Service in September«. DefenseWorld.net. 7. maj 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. decembra 2021. Pridobljeno 2. decembra 2021.
  254. ↑ »В ОСК назвали сроки передачи флоту подлодок с гиперзвуковым оружием« [The USC named the date of the transfer of submarines with hypersonic weapons to the fleet]. RIA Novosti (v ruščini). 21. julij 2020.
  255. ↑ »Russia launches Krasnoyarsk Yasen-M-class of project 885M sub«.
  256. ↑ »Future Projects«. Stealth Machinery. 23. julij 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2015. Pridobljeno 15. februarja 2015.
  257. ↑ Pettersen, Trude (8. marec 2016). »Hunter for Red October plans for comeback«. The Barents Observer. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2016. Pridobljeno 13. marca 2016.
  258. ↑ »Russian naval shipbuilding plans: Rebuilding a blue water navy«. Russian Military Reform. 23. januar 2015. Arhivirano iz spletišča dne 8. julija 2015. Pridobljeno 5. junija 2015.
  259. ↑ Keck, Zachary (23. junij 2015). »Russia Is Already Developing New Fifth-Generation Submarines«. The National Interest. Arhivirano iz spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 17. marca 2016.
  260. ↑ »Russia's Next Gen Husky-class SSN to combine multipurpose, strategic submarine characteristics«. Navy Recognition.com. 2015. Arhivirano iz spletišča dne 4. junija 2016. Pridobljeno 21. maja 2016.
  261. ↑ »Атомной Подводной Лодки Пятого Поколения (Photo)« [Fifth Generation Nuclear Submarine]. VK.com (v ruščini). 28. marec 2016.
  262. ↑ »Russian Navy postpones upgrade of third-generation nuclear submarines«. Navy Recognition. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 1. novembra 2021.
  263. ↑ »Russia's Akula-Class Submarines To Fire Kalibr Cruise Missiles Following Upgrade«. navalnews.com (v angleščini). 30. marec 2020. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  264. ↑ First modernized Akula attack submarine returns to Northern Fleet (2020-03-25)
  265. ↑ »Источник: атомную подлодку "Леопард" спустят на воду 25 декабря«. tass.ru (v ruščini). 16. december 2020. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  266. ↑ »АПЛ "Леопард" после ремонта и модернизации выйдет на испытания в 2022 году«. tass.ru (v ruščini). 8. december 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  267. ↑ »Источник: подлодка "Волк" с "Калибрами" вернется в боевой состав ВМФ в 2023 году«. tass.ru (v ruščini). 8. december 2021. Pridobljeno 5. januarja 2021.
  268. ↑ »Источник: "Самара" вернется в строй в 2023 году с "Калибрами" на борту«. flotprom.ru (v ruščini). 14. januar 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  269. ↑ »Russian Antey-class nuclear-powered sub's upgrade to extend its service life by 10 years«. Tass.com. Pridobljeno 25. novembra 2021.
  270. ↑ »Подводный крейсер К-132, "Иркутск". Проект 949А«. Deepstorm.ru. Arhivirano iz spletišča dne 11. maja 2013. Pridobljeno 24. marca 2012.
  271. ↑ »Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles«. 9. marec 2017. Arhivirano iz spletišča dne 2. julija 2017. Pridobljeno 12. julija 2017.
  272. ↑ »Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines«. Arhivirano iz spletišča dne 2. julija 2017. Pridobljeno 12. julija 2017.
  273. ↑ »"Адмирал Горшков" спущен на воду«. vedomosti.ru (v ruščini). 29. oktober 2010. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  274. ↑ »Russia to float out new missile frigate in 2011«. RIA Novosti. 30. oktober 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2011. Pridobljeno 15. junija 2011.
  275. ↑ »Черноморский флот получит 18 кораблей за десять лет«. lenta.ru (v ruščini). 25. oktober 2010. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  276. ↑ LaGrone, Sam (10. junij 2015). »Delays Without Ukrainian Engines, Officials Pledge to Sue«. USNI News. Arhivirano iz spletišča dne 20. januarja 2017. Pridobljeno 19. decembra 2015.
  277. ↑ »Rostec begins serial deliveries of units for frigates of the "Admiral" series«. SeaWaves Magazine. 25. november 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. decembra 2021. Pridobljeno 5. decembra 2021.
  278. ↑ »Головной модернизированный фрегат проекта 22350М будет заложен в 2024 году«. tass.ru (v ruščini). 23. september 2022. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  279. ↑ »Russia Has Abandoned Its Massive Nuclear Destroyer And Supersized Frigate Programs«. thedrive.com (v angleščini). 21. april 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. septembra 2023. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  280. ↑ »Источник: на заводе "Залив" начали формировать корпуса будущих кораблей-вертолетоносцев« [Source: The Zaliv plant began to form the hulls of future helicopter carriers]. ТАSS (v ruščini). 28. februar 2021.
  281. ↑ »В России разработали второй корабль на замену "Мистралям"« [Russia has developed a second ship to replace the "Mistrals"]. Lenta.ru (v ruščini). 15. junij 2015. Arhivirano iz spletišča dne 29. decembra 2015. Pridobljeno 17. marca 2019.
  282. ↑ »ВМФ заявил о подготовке технического задания на разработку аналога "Мистралей"« [The Navy announced the preparation of technical specifications for the development of an analogue of "Mistrals"]. Lenta.ru (v ruščini). 29. julij 2016. Arhivirano iz spletišča dne 30. julija 2016. Pridobljeno 17. marca 2019.
  283. ↑ »ВООРУЖЕНИЯ«. bastion-karpenko.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. februarja 2022. Pridobljeno 5. decembra 2021.
  284. ↑ »Admiral Flota Sovetskogo Soyuza Kuznetsov«. Rusnavy.com. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2012. Pridobljeno 28. decembra 2011.
  285. ↑ »Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction«. The Independent Barents Observer.
  286. ↑ »Фрегат "Маршал Шапошников" вошел в состав сил постоянной готовности Тихоокеанского флота«. tass.ru (v ruščini). 27. april 2021. Pridobljeno 17. decembra 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  287. ↑ Shishkin, A. (1. januar 2021). »Корабельный состав ВМФ России (боевые корабли основных классов)« [Ships of the Russian Navy (Warships of the main classes)]. Navy Korabel (v ruščini).
  288. ↑ »Russia plans to upgrade Admiral Vinogradov antisubmarine ship«. navyrecognition.com (v angleščini). december 2020. Pridobljeno 17. aprila 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  289. ↑ »Shoigu: "Ocean Shield" exercise in Mediterranean will become permanent/«. kp.ru. 2. november 2018. Pridobljeno 12. julija 2021.
  290. ↑ »70 Russian warships participate in Ocean Shield 2019 exercise«. navyrecognition.com (v angleščini). 2. avgust 2019. Pridobljeno 19. marca 2021.
  291. ↑ »Гвардейский почерк« (v angleščini). 27. september 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. junija 2021. Pridobljeno 13. junija 2021.
  292. ↑ Strazh Baltiki, 9 August 2019, p. 4 https://sc.mil.ru/files/morf/military/archive/SB_09_08_19.pdf
  293. ↑ »Parad« (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2021. Pridobljeno 22. novembra 2022.
  294. ↑ »Russian Naval Forces Start Ocean Shield 2020 Drills In Baltic Sea« (v angleščini). 5. avgust 2020. Pridobljeno 22. novembra 2022.
  295. ↑ »Russian Navy guided missile ships deploy to Barents Sea for drills« (v angleščini). 1. junij 2021. Pridobljeno 12. junija 2021.
  296. ↑ 296,0 296,1 »Russian Navy anti-submarine ship attacks enemy sub with torpedoes in Arctic drills« (v angleščini). 15. junij 2021. Pridobljeno 15. junija 2021.
  297. ↑ »ДЭПЛ "Калуга" взяла на себя роль вражеской подлодки« (v ruščini). 16. junij 2021. Pridobljeno 17. junija 2021.
  298. ↑ »Подлодка "Гепард" выполнила стрельбы противолодочной ракетой на учениях в Баренцевом море« (v ruščini). 17. junij 2021. Pridobljeno 17. junija 2021.
  299. ↑ 299,0 299,1 »Военные закрывали район Белого моря для маневров с участием самой большой в мире атомной подлодки« (v angleščini). 19. junij 2021. Pridobljeno 19. junija 2021.
  300. ↑ »Russia's new landing ship sails into Pechenga Bay, takes on board a battalion of special operations troops« (v angleščini). 18. junij 2021. Pridobljeno 19. junija 2021.
  301. ↑ »RF Navy's Pacific Fleet conducts operational exercise in the central Pacific« (v angleščini). 10. junij 2021. Pridobljeno 12. junija 2021.
  302. ↑ »На Камчатке торжественно встретили атомный подводный крейсер «Омск» после выполнения задач в море« (v ruščini). 4. avgust 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  303. ↑ »UPDATED: Russian Navy Surveillance Ship Quietly Operating Off Hawaii« (v angleščini). 26. maj 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  304. ↑ »Корабли ТОФ на учениях отработали уничтожение авианосной группы условного противника« (v angleščini). 21. junij 2021. Pridobljeno 21. junija 2021.
  305. ↑ »Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота« (v angleščini). 10. junij 2021. Pridobljeno 14. junija 2021.
  306. ↑ »Indian Nuclear submarine sported at Malacca Strait while heading to Russia« (v angleščini). 4. junij 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. junija 2021. Pridobljeno 12. junija 2021.
  307. ↑ »Крейсер "Москва" и фрегат "Адмирал Эссен" направились в Средиземное море« (v ruščini). 18. junij 2021. Pridobljeno 19. junija 2021.
  308. ↑ »Russia's latest nuclear-powered sub proves its worth in Arctic ice, says Navy chief« (v angleščini). 13. april 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  309. ↑ »Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills«. Reuters. 26. marec 2021.
  310. ↑ »Атомная подлодка провела торпедную стрельбу из-подо льда в Арктике«. tass.ru (v ruščini). 26. marec 2021. Pridobljeno 26. marca 2021.
  311. ↑ »Russian naval ships to arrive in Egypt on Dec. 3 for joint drills«. tass.com (v angleščini). 2. december 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  312. ↑ »Russian forces in the Mediterranean - Wk46/2021«. russianfleetanalysis.blogspot.com (v angleščini). 15. november 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  313. ↑ Scott, Richard (16. april 2003). »Russia deploys naval squadron to Indian Ocean«. Jane's Defence Weekly.
  314. ↑ »Assessing Chinese-Russian Military Exercises: Past Progress and Future Trends«. csis.org (v angleščini). 9. julij 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  315. ↑ »Russia, ASEAN to hold first ever joint naval drills in early December«. tass.com (v angleščini). 23. november 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  316. ↑ »Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town«. TASS. 25. november 2019. Pridobljeno 8. januarja 2020.
  317. ↑ »Russia sends three ships to joint drills with China and Iran«. TASS. 27. december 2019. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  318. ↑ »Отряд боевых кораблей Балтийского флота завершил учение с ВМС Ирана и взял курс к берегам Омана« [A detachment of warships of the Baltic Fleet completed an exercise with the Iranian Navy and headed for the shores of Oman]. Russian Ministry of Defence (v ruščini). 17. februar 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  319. ↑ »Iran, Russia Start Naval Drill in Indian Ocean«. TASS (v angleščini). 16. februar 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  320. ↑ »Russian, Chinese warships conduct first ever joint patrol in western Pacific« (v angleščini). 23. oktober 2021. Pridobljeno 23. oktobra 2021.
  321. ↑ »Подводная лодка «Кузбасс» передана ВМФ после ремонта«. sdelanounas.ru (v ruščini). 19. marec 2016. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  322. ↑ »Модернизированный атомный подводный ракетный крейсер «Омск» передан Тихоокеанскому флоту в рамках форума «Армия-2019» : Министерство обороны Российской Федерации«. function.mil.ru. Pridobljeno 18. septembra 2021.
  323. ↑ »Атомную подлодку "Омск" передали Тихоокеанскому флоту после модернизации«. РИА Новости (v ruščini). 29. junij 2019. Pridobljeno 18. septembra 2021.
  324. ↑ »Атомный подводный крейсер 'Омск' передали флоту«. sudostroenie.info/. 1. julij 2019. Pridobljeno 18. septembra 2021.
  325. ↑ »Подлодка проекта 949А "Омск" передана флоту после модернизации«. ТАСС. Pridobljeno 18. septembra 2021.
  326. ↑ Арсентьева, Александра (29. junij 2019). »Атомный подводный крейсер «Омск» передали в войска«. Телеканал «Звезда» (v ruščini). Pridobljeno 18. septembra 2021.
  327. ↑ »Минобороны в 2020 году подпишет контракт на ремонт атомной подлодки "Томск"«. ria.ru (v ruščini). 7. november 2019. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  328. ↑ »Минобороны РФ заключит контракт на ремонт АПЛ «Томск» в 2020 году«. regnum.ru (v ruščini). 7. november 2019. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  329. ↑ »«Звёздочка» завершила ремонт АПРК «Орёл»«. zvezdochka-ru.livejournal.com (v ruščini). 6. april 2017. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  330. ↑ »АПЛ "Обнинск" успешно запустила крылатую ракету из Баренцева моря«. ria.ru (v ruščini). 8. december 2014. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  331. ↑ »Титановая субмарина. В Снежногорске завершен ремонт подводной лодки «Псков»«. tv21.ru (v ruščini). 29. december 2015. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  332. ↑ »Гепард в море«. 30. november 2015. Pridobljeno 30. oktobra 2022.
  333. ↑ »Russian Navy to get four advanced warships by yearend«. tass.com (v angleščini). 23. september 2021. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  334. ↑ »Russian Navy Akula-Class Submarine K-154 Tigr To Complete Overhaul In 2023«. navalnews.com (v angleščini). 4. februar 2020. Pridobljeno 8. decembra 2022.
  335. ↑ »Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.08.2022« (v ruščini). 1. avgust 2022. Pridobljeno 22. novembra 2022.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
  • Lebedev A. A. To March and Battle Ready? The Combat Capabilities of Naval Squadrons Russian Sailing Fleet XVIII – mid XIX centuries. from the Point of View of the Status of Their Personnel. SPb, 2015. ISBN 978-5-904180-94-2.
  • Reuben Johnson, "Russian Navy 'faces irreversible collapse,'" Jane's Defence Weekly, 15 July 2009, in povezava na izvirni ruski članek na ВМФ умрет в ближайшие годы. Nvo.ng.ru (2009-07-03). Pridobljeno 2010-09-09.
  • "Russia Will Not Build Aircraft Carriers Till 2010." RIA Novosti. 16 May 2005. (Via Lexis-Nexis, 27 July 2005).
  • "The Russian Navy – A Historic Transition." U.S. Office of Naval Intelligence. December 2015 [1]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

(angleško)

(rusko)

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ruska vojna mornarica.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ruska_vojna_mornarica&oldid=6361791«