Župnijska cerkev Grabštanj
Župnijska cerkev Šentštefan, Grabštanj | |
---|---|
![]() | |
46°36′37,3″N 14°27′54,1″E / 46.60000°N 14.45000°E | |
Verska skupnost | rimskokatoliška cerkev |
Patrocinij | sveti Štefan |
Spletna stran | [1] |
Zgodovina | |
Status | dejavna |
Posvečena | 1116 |
Arhitektura | |
Funkcionalno stanje | župnijska cerkev |
Kulturna dediščina | da |
Slog | v osnovi romanska arhitektura, baročna arhitektura |
Uprava | |
Župnija | Grabštanj |
Dekanija | Tinje |
Episkopalno območje | Krška škofija |

Rimskokatoliška župnijska cerkev Šentštefan, Grabštanj (nemško Grafenstein) se nahaja v istoimenski občini na vzhodnem Celovškem polju na vznožju Radiških Gur v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Južnem Koroškem. Župnija je pod zavetništvom svetega Štefana.
Župnija Grabštanj spada pod dvojezično dekanijo Tinje Krške škofije. Do leta 1938 je bila uradno slovenska fara in je danes uradno le še nemška/nemškega jezika. [1] [2] Župnijska cerkev je pod spomeniškim varstvom.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Leta 1116 se omenja posvetitev predhodne cerkve in zasebne cerkve plemičev iz Lungaua. Razpadajoča cerkev je bila verjetno obnovljena kot župnijska cerkev. Leta 1158 je cerkev prešla pod okrilje katedralnega kapitlja v Krki, omenjena pa je bila še leta 1184, 1265 in 1287. Leta 1629 se je oblast (nem. Vogtei) znašla v lasti Rožemberžanov (rodbine (nem.) Rosenberg).
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]
V osnovi romanska cerkev s stolpom nad korom ima gotski poligonalni kor in je bila kasneje barokizirana. Baročne kapele so prizidane na severni ter na južni strani. Cerkev se nahaja vzhodno ob gradu Grabštanj. Na zahodu je bila dodana odprta veranda. Masivni vzhodni stolp ima velike koničaste obokane zvočna okna in ima baročno čebulasto streho. Na vzhodni steni pod streho kora je še vedno delno ohranjena romanska apsida. Gotski zahodni portal je ogliščni. Na severni strani je v okroglo obokani plitvi niši izrezljana skupinska pieta iz 19. stoletja s poslikanim ozadjem, ki jo je izdelal Josef Veiter (1887). Vzhodno od kora je križ iz prve polovice 17. stoletja.
Notranja oprema
[uredi | uredi kodo]Glavni oltar iz prve polovice 18. stoletja ima visokokakovostne baročne figure, domnevno delo kiparja Christopha Rudolpha.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Die Kunstdenkmäler Österreichs. Dehio Kärnten 2001. Grafenstein, Pfarrkirche hl. Stephan, Pfarrhof, S. 236.
- Stefan Singer: Kultur- und Kirchengeschichte des Dekanates Tainach. Klagenfurt/Celovec [e.a.] 1995, [Štefan Singer, 1871-1945]
Spletne povezave
[uredi | uredi kodo]- Domača stran Krške škofije: http://www.kath-kirche-kaernten.at/grafenstein
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Pfarrkarte der Diözese Gurk/Krška škofija 1924. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 1027-1034.
- ↑ Seznam_dekanij_Krške_škofije
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Seznam dekanij Krške škofije
- Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
- Koroška (Avstrija)
- Koroški Slovenci
- Geografija Avstrijske Koroške
- e-zemljevid "Dvojezična krajevna imena Koroške" [2]