60. Kurentovanje (2020)

64. Kurentovanje
"Kurentova hiša" zraven gledališča (zgradba z rahlo zelenkasto fasado skrajno desno)
Osnovni podatki
Datum:	15.–25. februar 2020
Kraj:	Ptuj, Slovenija
Organizator:	Javni zavod Ptuj
17. princ karnevala:	J. B. Zekel Videmski
Glavni etnografski lik:	Kurent (Korant)
Skupni obisk:	100.000 ljudi
Otvoritvena etnografska povorka
15. februar (obisk) :	15.000 ljudi
Mednarodna karnevalska povorka
23. februar (obisk) :	50.000 ljudi
Rekord (2011):	65.000 ljudi

Kurentovanje 2020 je bil jubilejni šestdeseti ptujski karneval, med 15. in 25. februarjem.

Letošnje kurentovanje je ujelo še zadnji brezskrben vlak pustnega rajanja, saj je bilo celotno dogajanje izvedeno povsem brez kakršnih koli omejitev, le nekaj tednov pred popolnim zaprtjem javnega življenja zaradi covida-19. Še pred tem, takoj po koncu Kurentovanja je v Sloveniji že zavladala panika zaradi pomanjkanja zaščitnih mask, saj se je v sosednji Italiji že pošteno kuhalo. Še četrto leto zapored ga je organiziral Zavod za turizem Ptuj, v 11 dneh se je zbralo skupaj preko 100.000 obiskovalcev, samo na osrednji povorki okrog 50.000 ljudi. Zmagala je skupina »Cirkus« iz Bukovcev.

Spored kurentovanja

Uvod v pustni čas

Od	Dogodek	Dan	Obisk
2001	20. kurentov (korantov) skok	Polnočno obredje ob ognju   na Zokijevi domačiji v Budini   (Svečnica – 2. na 3. februar)	500 kurentov

Glavni tradicionalni dogodki

Od	Dogodek	Dan	Obisk
Etnografski in karnevalski sprevodi
1998	23. otvoritvena etnografska povorka	predpustna sobota (15.2.)	15.000
2017	4. dan kurentovih (korantovih) skupin	predpustna sreda (19.2.)	N/A
2015	6. nočni spektakel	pustni petek (21.2.)	več tisoč
1873	7. mestni pustni korzo	pustna sobota (22.2.)	več tisoč
2013
1960	60. mednarodna karnevalska povorka	pustna nedelja (23.2.)	50.000
	10. vseslovenska povorka vrtcev	pustni ponedeljek (24.2.)	N/A
	60. pokop pusta	pustni torek (25.2.)	več tisoč

Večerni prikazi ptujskih etnografskih likov

• Prikaz avtohtonih ptujskih etnografski likov je bil vsak večer ob 17. uri med 16. in 24. februarjem

Spremljevalni program

Od	Dobrodelni kuharski dogodek	Dan	Obisk
2006	15. Obarjada	predpustna sobota (15.2.)	5.000

Od	Slikarstvo		Dan
2009	12. Ex tempore	Likovna kolonija	predpustna sobota (15.2.)
		Otvoritev razstave	pustna sobota (22.2.)

Nagrada za najboljšo masko

Za najboljšo karnevalsko masko mednarodne povorke se ocenjuje izvirnost, izdelava mask, nastop in številčnost.

• 1. nagrada – »Cirkus« iz Bukovcev (1,500 evrov)
• 2. nagrada – »Disko party KUD Maska« iz Stojncev (1,200 evrov)
• 3. nagrada – »Noji« iz Male vasi (1,100 evrov)

Opis glavnih dogodkov (2020)

Kurentov skok (na svečnico ob polnoči)

Zvonko Križaj (Matevž Zoki II) je hotel obuditi običaj iz otroštva, ko so si njegov oče in sosedje ob Svečnici točno ob polnoči, prvič nadeli zvonce.

Je obredni ples kurentov ob ognju, ki se zgodi vedno na Svečnico, točno ob polnoči na prehodu iz 2. na 3. februar, ki si ga je 2. karnevalski princ Matevž Zoki II. leta 2001 izmislil, oziroma obudil star običaj iz svojega domačega okoliša. Zato vse od tedaj na njegovi domačiji v Budini, nedaleč stran od Ptujske rance in tik pod Ptujskim jezerom, zdaj že tradicionalno vsako leto ta čas poteka ta dogodek. Na njem se zbere tudi več sto kurentov in je uvod (čeprav neuraden) v celotno pustno dogajanje, saj je to povsem samostojen in ločen ljudski dogodek, ki ni povezan z uradnim karnevalom.

Za ta dogodek je značilno, da si kurenti ne nadenejo kožuha, temveč samo zvonce in ježevke. Letos se je zbralo čez 500 kurentov.

Otvoritvena etnografska povorka (15.2.)

Medcelinsko srečanje etnografskih pustnih likov poteka že od leta 1998, zmeraj na predpustno soboto dopoldan ob 11. uri, kot otvoritvena povorka v 11 dnevno karnevalsko pustno dogajanje. Na njem nastopajo samo tradicionalni etnografski pustni liki iz več evropskih držav. Poleg naših domačih likov kot so kurenti (koranti), baba nosi deda, pokači, ploharji, ruse, piceki, nagajivi medved, orači, vile in pustni plesači, nastopajo še tradicionalne pustne šeme iz tujine kot so Avstrija, Italija, Severna Makedonija, Bolgarija, Hrvaška itd.

Na letošnji povorki se je v lepem sončnem vremenu, zbralo več kot 2.200 mask iz 10 držav, od tega približno 800 kurentov, zbralo pa se je 15.000 ljudi, tretjino več kot lani. Poleg tradicionalnih pustnih etnografskih likov, sta letos prvič nastopili entograski skupini iz Benetk in Bolivije

Takoj po koncu povorke se dogajanje preseli na dvorišče minoritskega samostana, kjer kuhajo obaro (Obarjada), ki jo vsako leto organizira Lions klub. Izkupiček od prodaje več tisoč prodanih obar pa gre izključno v dobrodelne namene. Na tem dogodku se je letos zbralo več kot 5.000 ljudi, med katere so razdelili preko 4000 brezplačnih obrokov obare, v kuhanju obare pa se je pomerilo nekaj nad 20 ekip.

Dan kurentovih skupin (19.2.)

Dan kurentovih (korantovih) skupin je relativna novost. Poteka od 2017, na predpustno sredo in ga organizira Zveza društev kurentov. Gre izključno za večerni nastop kurentov, ko se v starem mestnem jedru zbere na stotine kurentov. Zbralo se je čez 600 kurentov in na tisoče obiskovalcev.

Nočni spektakel (21.2.)

Nočni spektakel poteka od leta 2015, letos po novem na pustno soboto, kjer nastopajo le demonske maske kot so krampusi, hudiči, parklji, zombiji...

Mestni pustni korzo (22.2.)

Mestni pustni korzo redno poteka šele od leta 2013 na pustno soboto, saj so ga po dolgem času obudili na 140. obletnico prvega zabeleženega ptujskega mestnega korza iz leta 1873. Na njem nastopajo zgolj gosposki meščani in dame, precej podobno Beneškim maskam.

Osrednja mednarodna karnevalska povorka (23.2.)

Osrednja mednarodna karnevalska povorka je vrhunec vsakoletnega kurentovanja, ki poteka na pustno nedeljo popoldan. Na njej nastopa več tisoč etnografskih in ostalih pustnih mask, tako domačih kot številnih šem iz ostalih evropskih držav, najboljše maske pa so tudi nagrajene. Na njej se zbere v povprečju 50.000 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz tujine. To je ena največjih in najpomembnejših povork v Evropi in svetu.

Okrog 50.000 ljudi je videlo več kot 3.000 maskah, od tega 1.000 kurentih, se je predstavilo okoli 50 skupin, od tega 17 tujih iz 11 držav.

Vsesplošna povorka vrtcev (24.2.)

Na pustni ponedeljek dopoldan, je bila v ptujskem mestnem jedru organizirana že 10. vsesplošna povorka slovenskih vrtcev.

Pokop pusta (25.2.)

Pokop pusta poteka na pustni torek, kot pred mestno hišo s sežigom tudi uradno pokopljejo pusta. Sredi poldneva se na Ptuju zapre večino uradov in trgovin, številni Ptujčani pa se našemljeni podajo na ulice nabito polnega starega mestnega jedra, kjer cel dan ob dobri glasbi rajajo do jutra.

Etnografski liki

Avtohtoni etnografski liki iz Ptujskega polja, Dravskega polja ter z območja Haloz:

"Kurent" ali "Korant" (glavni etnografski lik) "Pustni plesači" (Pobrežje, Videm) "Pokači" (za srečo in blagostanje) "Ploharji" (za čaranje plodnosti) "Orači" (zarišejo magični krog) "Hudič" (bojte, bojte, prihaja) "Kopjaš" (ženitni lik) "Cigani" (Dornava)

"Moža išče kopanja" (slamnata nevesta) "Kurike in piceki" (za dobro letino) "Nagajivi medved" (Ptujsko polje) "Baba deda nosi" (duhovi rajnih) "Jürek in rabolj" (Haloze) "Vile" (Zabovci) "Ruse" (Ptujsko polje)

Princ karnevala

Jakob Baron Zekel Videmski, 18. princ karnevala, že drugo leto zapored, saj je imel dveletni mandat, je ob uradni otvoritvi pusta (15.2.) od županje prejel ključe mestne hiše in za 11 dni prevzel mestno oblast. In jo ob pokopu pusta (25.2.) spet predal nazaj županji.

Trasa

Otvoritvena etnografska povorka (15.2.)

• Zadružni trg – Pešmost – Dravska – Minoritski trg – Krempljeva – Mestni trg – Lackova – Vinarski trg – Trstenjakova – Slomškova – Mestna tržnica

Mednarodna karnevalska povorka (23.2.)

• Potrčeva – Trstenjakova – Vinarski trg – Lackova – Mestni trg – Krempljeva – Minoritski trg – Dravska – Miheličeva galerija

Okoliški fašenki

#	Povorka	Dan	Od
29.	Markovci	pustna sobota	1992
28.	Cirkovci	pustni torek	1993
27.	Cirkulane	pustna sobota	1994
25.	Videm pri Ptuju	pustni ponedeljek	1996
21.	Majšperk	pustna sobota	2000

Zunanje povezave

• kurentovanje.net uradna stran