60. Kurentovanje (2020)

LX. Kurentovanje
"Kurentova hiša" zraven gledališča (zgradba z rahlo zelenkasto fasado skrajno desno)
Osnovni podatki
Datum:	15.–25. februar 2020
Kraj:	Ptuj, Slovenija
Organizator:	Javni zavod Ptuj
17. princ karnevala:	J. B. Zekel Videmski
Glavni etnografski lik:	Kurent (Korant)
Skupni obisk:	100.000 ljudi
Častni pokrovitelj
Dejan Židan (predsednik državnega zbora)
Otvoritvena etnografska povorka
15. februar (obisk) :	15.000 ljudi
Mednarodna karnevalska povorka
23. februar (obisk) :	50.000 ljudi
Rekord (2011):	65.000 ljudi
Nagrajene skupine
1. nagrada:	»Cirkus«
2. nagrada:	»Disko party KUD Maska«
3. nagrada:	»Noji«

Kurentovanje 2020 je bil jubilejni šestdeseti ptujski karneval, med 15. in 25. februarjem.

Letošnje kurentovanje je ujelo še zadnji brezskrben vlak pustnega rajanja, saj je bilo celotno dogajanje izvedeno povsem brez kakršnih koli omejitev, le nekaj tednov pred popolnim zaprtjem javnega življenja zaradi covida-19. Še pred tem, takoj po koncu Kurentovanja je v Sloveniji že zavladala panika zaradi pomanjkanja zaščitnih mask, saj se je v sosednji Italiji že pošteno kuhalo. Še četrto leto zapored ga je organiziral Zavod za turizem Ptuj, v 11 dneh se je zbralo skupaj preko 100.000 obiskovalcev, samo na osrednji povorki okrog 50.000 ljudi. Zmagala je skupina »Cirkus« iz Bukovcev.

Častni pokrovitelj letošnjega Kurentovanja je bil Dejan Židan, predsednik državnega zbora.

Spored kurentovanja

Uvod v pustni čas

Od	Dogodek	Dan	Obisk
2001	20. kurentov (korantov) skok	Polnočno obredje ob ognju   na Zokijevi domačiji v Budini   (Svečnica – 2. na 3. februar)	500 kurentov

Glavni tradicionalni dogodki

Od	Dogodek	Dan	Obisk
Etnografski in karnevalski sprevodi
1998	23. otvoritvena etnografska povorka	predpustna sobota (15.2.)	15.000
2017	4. dan kurentovih (korantovih) skupin	predpustna sreda (19.2.)	N/A
2015	6. nočni spektakel	pustni petek (21.2.)	več tisoč
1873	8. mestni pustni korzo	pustna sobota (22.2.)	več tisoč
2013
1960	60. mednarodna karnevalska povorka	pustna nedelja (23.2.)	50.000
2011	10. vseslovenska povorka vrtcev	pustni ponedeljek (24.2.)	N/A
1960	60. pokop pusta	pustni torek (25.2.)	več tisoč

Večerni prikazi ptujskih etnografskih likov

• Prikaz avtohtonih ptujskih etnografski likov je bil vsak večer ob 17. uri med 16. in 24. februarjem

Spremljevalni program

Od	Dobrodelni kuharski dogodek	Dan	Obisk
2006	15. Obarjada	predpustna sobota (15.2.)	5.000

Od	Slikarstvo		Dan
2009	12. Ex tempore	Likovna kolonija	predpustna sobota (15.2.)
		Otvoritev razstave	pustna sobota (22.2.)

Karnevalska dvorana

Med 7.–24. februarjem 2020 je v v karnevalski dvorani Qcenter (ločeno od etnografskih in karnevalskih sprevodov) potekal komercialni del z različnimi domačimi in tujimi glasbenimi izvajalci (a ne več vsakodnevno), otroškimi povorkami in tradicionalno študentsko zabavo Kurentanc.

Glavni dogodki

20. Kurentov skok (2.2.–3.2)

Zvonko Križaj (Matevž Zoki II) je hotel obuditi običaj iz otroštva, ko so si njegov oče in sosedje ob Svečnici točno ob polnoči, prvič nadeli zvonce.

Je obredni ples kurentov ob ognju, ki se zgodi vedno na Svečnico, točno ob polnoči na prehodu iz 2. na 3. februar, ki si ga je 2. karnevalski princ Matevž Zoki II. leta 2001 izmislil, oziroma obudil star običaj iz svojega domačega okoliša. Zato vse od tedaj na njegovi domačiji v Budini, nedaleč stran od Ptujske rance in tik pod Ptujskim jezerom, zdaj že tradicionalno vsako leto ta čas poteka ta dogodek. Na njem se zbere tudi več sto kurentov in je uvod (čeprav neuraden) v celotno pustno dogajanje, saj je to povsem samostojen in ločen ljudski dogodek, ki ni povezan z uradnim karnevalom. Za ta dogodek je značilno, da si kurenti ne nadenejo kožuha in maske, le zvonce, ježevke in gamaše. Letos se je zbralo se je čez 500 kurentov.

23. Otvoritvena etnografska povorka (15.2.)

Medcelinsko srečanje etnografskih pustnih likov poteka že od leta 1998, zmeraj na predpustno soboto dopoldan ob 11. uri, kot otvoritvena povorka v 11 dnevno karnevalsko pustno dogajanje. Na njem nastopajo samo tradicionalni etnografski pustni liki iz več evropskih držav. Poleg naših domačih likov kot so kurenti (koranti), baba nosi deda, pokači, ploharji, ruse, piceki, nagajivi medved, orači, vile in pustni plesači, nastopajo še tradicionalne pustne šeme iz tujine kot so Avstrija, Italija, Severna Makedonija, Bolgarija, Hrvaška itd.

Na letošnji povorki se je v lepem sončnem vremenu, zbralo več kot 2.200 mask iz 10 držav, od tega približno 800 kurentov, zbralo pa se je 15.000 ljudi, tretjino več kot lani. Poleg tradicionalnih pustnih etnografskih likov, sta letos prvič nastopili entograski skupini iz Benetk in Bolivije

15. Obarjada (15.2.)

Takoj po koncu povorke se dogajanje preseli na dvorišče minoritskega samostana, kjer kuhajo obaro (Obarjada), ki jo vsako leto organizira Lions klub. Izkupiček od prodaje več tisoč prodanih obar pa gre izključno v dobrodelne namene. Na tem dogodku se je letos zbralo več kot 5.000 ljudi, med katere so razdelili preko 4000 brezplačnih obrokov obare, v kuhanju obare pa se je pomerilo nekaj nad 20 ekip.

4. Dan kurentovih skupin (19.2.)

Dan kurentovih (korantovih) skupin je relativna novost. Poteka od 2017, na predpustno sredo in ga organizira Zveza društev kurentov. Gre izključno za večerni nastop kurentov, ko se v starem mestnem jedru zbere na stotine kurentov. Zbralo se je čez 600 kurentov in na tisoče obiskovalcev.

6. Nočni spektakel (21.2.)

Nočni spektakel poteka od leta 2015, letos po novem na pustno soboto, kjer nastopajo le demonske maske kot so krampusi, hudiči, parklji, zombiji...

8. Mestni pustni korzo (22.2.)

Mestni pustni korzo redno poteka šele od leta 2013 na pustno soboto, saj so ga po dolgem času obudili na 140. obletnico prvega zabeleženega ptujskega mestnega korza iz leta 1873. Na njem nastopajo zgolj gosposki meščani in dame, precej podobno Beneškim maskam.

60. Mednarodna karnevalska povorka (23.2.)

Osrednja mednarodna karnevalska povorka je vrhunec vsakoletnega kurentovanja, ki poteka na pustno nedeljo popoldan. Na njej nastopa več tisoč etnografskih in ostalih pustnih mask, tako domačih kot številnih šem iz ostalih evropskih držav, najboljše maske pa so tudi nagrajene. Na njej se zbere v povprečju 50.000 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz tujine. To je ena največjih in najpomembnejših povork v Evropi in svetu.

V nedeljo, 23. februarja, ob 13. uri, je osrednjo mednarodno karnevalsko povorko obiskalo okrog 50.000 ljudi z več kot 3.000 udeleženci v maskah, od tega kar 1.000 kurentov in korantov, predstavilo pa se je okoli 50 skupin, od tega 17 tujih iz skupno različnih 11 držav.

10. Vseslovenska povorka vrtcev (24.2.)

24. februarja, na pustni ponedeljek, je bila 10. izvedba vseslovenske povorke vrtcev. Na vabilo se je odzvalo 22 vrtcev iz vseh koncev Slovenije, na kateri se je sprehodilo kar 1.300 malih maškar, ki so nastopili v različnih kostumih od raznolikih rožic do množice živalskih likov, snežakov, prometnih znakov. Vesele in nagajive maškare vrtcev iz celotne Slovenije so znova dokazale, da z njihovim prihodom v mestu zaveje povsem nov svež veter.

60. Pokop pusta (25.2.)

Pokop pusta poteka na pustni torek, kot pred mestno hišo s sežigom tudi uradno pokopljejo pusta. Sredi poldneva se na Ptuju zapre večino uradov in trgovin, številni Ptujčani pa se našemljeni podajo na ulice nabito polnega starega mestnega jedra, kjer cel dan ob dobri glasbi rajajo do jutra.

Nagrade

Za najboljšo karnevalsko masko mednarodne povorke se ocenjuje izvirnost, izdelava mask, nastop in številčnost.

Karnevalske skupine

	Nastopajoči	Nagrada
1. nagrada	»Cirkus« (Bukovci)	1,500 evrov
2. nagrada	»Disko party KUD Maska« (Stojnci)	1,200 evrov
3. nagrada	»Noji« (Mala vas)	1,100 evrov

Etnografski liki

Avtohtoni etnografski liki iz Ptujskega polja, Dravskega polja ter z območja Haloz:

"Kurent" ali "Korant" (glavni etnografski lik) "Pustni plesači" (Pobrežje, Videm) "Pokači" (za srečo in blagostanje) "Ploharji" (za čaranje plodnosti) "Orači" (zarišejo magični krog) "Hudič" (bojte, bojte, prihaja) "Kopjaš" (ženitni lik) "Cigani" (Dornava)

"Moža išče kopanja" (slamnata nevesta) "Kurike in piceki" (za dobro letino) "Nagajivi medved" (Ptujsko polje) "Baba deda nosi" (duhovi rajnih) "Jürek in rabolj" (Haloze) "Vile" (Zabovci) "Ruse" (Ptujsko polje)

Princ karnevala

Jakob Baron Zekel Videmski, 18. princ karnevala, že drugo leto zapored, saj je imel dveletni mandat, je ob uradni otvoritvi pusta (15.2.) od županje prejel ključe mestne hiše in za 11 dni prevzel mestno oblast. In jo ob pokopu pusta (25.2.) spet predal nazaj županji.

Trasa

Otvoritvena etnografska povorka (15.2.)

• Zadružni trg – Pešmost – Dravska – Minoritski trg – Krempljeva – Mestni trg – Lackova – Vinarski trg – Trstenjakova – Slomškova – Mestna tržnica

Mednarodna karnevalska povorka (23.2.)

• Potrčeva – Trstenjakova – Vinarski trg – Lackova – Mestni trg – Krempljeva – Minoritski trg – Dravska – Miheličeva galerija

Bližnji etnografski fašenki

V okolici Ptuja

#	Povorka	Dan	Od
29.	Markovci	pustna sobota	1992
28.	Cirkovci	pustni torek	1993
27.	Cirkulane	pustna sobota	1994
25.	Videm pri Ptuju	pustni ponedeljek	1996
21.	Majšperk	pustna sobota	2000

Zunanje povezave

• kurentovanje.net uradna stran