Pojdi na vsebino

61. Kurentovanje (2021)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
64. Kurentovanje

"Kurentova hiša" zraven gledališča
(zgradba z rahlo zelenkasto fasado skrajno desno)
Osnovni podatki
Datum: 6.–16. februar 2021
Kraj: Ptuj, Slovenija
Organizator: Zavod za turizem Ptuj
18. princ karnevala: vitez Hinko Sodinski
Glavni etnografski lik: Kurent (Korant)
Otvoritvena etnografska povorka
5. februar (obisk) : virtualno
Mednarodna karnevalska povorka
11. februar (obisk) : spontani obisk
Rekord (2011): 65.000 ljudi[1]

Kurentovanje 2021 (“Spoštujmo tradicijo, obujajmo spomine”) je bil enainšestdeseti uradni ptujski karneval, ki je zaradi pandemije potekal virtualno in spontano med 6. in 16. februarjem.[2]

Organiziral ga je Zavod za turizem Ptuj v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj, Komunalnim podjetjem Ptuj, Mestno občino Ptuj in v partnerstvu z Zvezo društev Kurentov ter Svetom princev karnevala. Poleg letos uradno izpeljanega zgolj spletnega kurentovanja, so vseeno v svoji režiji, a v manjšem obsegu, izpeljali 3 spontano izvedene žive dogodke po središču mesta; osrednjo nedeljsko povorko, dan kurentovih skupin in pokop pusta z kar lepim število m obiskovalcev.[3][4]

Tradicionalni spored kurentovanja

[uredi | uredi kodo]

Uvod v pustni čas

[uredi | uredi kodo]

Običajno na Zokijevi domačiji, tokrat pa je vsak Kurent ob polnoči zazvonil pri sebi doma.

Od Dogodek Dan Obisk
2001 21. kurentov (korantov) skok Polnočno obredje ob ognju  
na Zokijevi domačiji v Budini  
(Svečnica – 2. na 3. februar)  
Zasebno

Glavni tradicionalni dogodki

[uredi | uredi kodo]
Od Dogodek Dan Obisk
Etnografski in karnevalski sprevodi
1998 24. otvoritvena etnografska povorka predpustna sobota (6.2.)   virtualno  
2017 5. dan kurentovih (korantovih) skupin predpustna sreda (10.2.)   spontano  
1960 61. mednarodna karnevalska povorka pustna nedelja (14.2.)   spontano  
61. pokop pusta pustni torek (16.2.)   spontano  

Večerni prikazi ptujskih etnografskih likov

[uredi | uredi kodo]

Vsakodnevni večerni prikazi etnografskih ptujskih pustnih likov (Pokači, Ruse, Bada deda nosi, Jürek in rabolj, Ploharji, Kopjaši, Vile, Medved..) so odpadli. Se je pa manjša skupina kurentov vsak večer, na kratko brez gledalcev, zbrala pred mestno hišo in zaplesala obredni ples v krogu.

Nočni spektakel in mestni pustni korzo

[uredi | uredi kodo]

Letos nista bila niti del uradnega spletnega kurentovanja, niti teh dveh povork niso v nobeni obliki ljudje izpeljali spontano.

Spremljevalni program

[uredi | uredi kodo]
Od Dobrodelni kuharski dogodek Dan Obisk
2006 16. Obarjada predpustna sobota (6.2.)   virtualno  
Od Slikarstvo Dan
2009 13. Ex tempore Likovna kolonija predpustna sobota (6.2.)  
Otvoritev razstave pustna sobota (13.2.)  

Zabavno komercialni del

[uredi | uredi kodo]

Zabavno glasbeno komercialni del Kurentovanja, je zaradi korone tokrat v celoti odpadel.

Uradni spletno izveden program

[uredi | uredi kodo]

Zaradi težkih razmer, globalne pandemije covid-19, letos ni bilo nobene uradno organizirane javne prireditve z obiskovalci in tudi brez karnevalske dvorane in zabavno glasbenega dela. So pa na spletu z arhivskimi fotografijami in posnetki obujali spomine na preteklih 60. let Kurentovanja.

Letošnje novosti

[uredi | uredi kodo]
  • Virtualni Ex- tempore (glavno nagrado je dobil Albert Messner iz Avstrije za delo "Maškerada")[5]
  • V sodelovanju z Zvezo društev kurentov so predstavili nov letnik Mistik
  • Predstavili so nov videospot Pihalnega orkestra Ptuj
  • Predstavili so novo znamko Filatelističnega društva Ptuj
  • Simbolno so predstavili novega princa karnevala
  • Interaktivna spletna igra »Kurentova simfonija«

Neorganiziran spontano izveden program

[uredi | uredi kodo]

21. Kurentov skok (2.2.–3.2.)

[uredi | uredi kodo]

Zvonko Križaj (Matevž Zoki II) je hotel obuditi običaj iz otroštva, ko so si njegov oče in sosedje ob Svečnici točno ob polnoči, prvič nadeli zvonce.

Je obredni ples kurentov ob ognju, ki se zgodi vedno na Svečnico, točno ob polnoči na prehodu iz 2. na 3. februar, ki si ga je 2. karnevalski princ Matevž Zoki II. leta 2001 izmislil, oziroma obudil star običaj iz svojega domačega okoliša. Zato vse od tedaj na njegovi domačiji v Budini, nedaleč stran od Ptujske rance in tik pod Ptujskim jezerom, zdaj že tradicionalno vsako leto ta čas poteka ta dogodek. Na njem se zbere tudi več sto kurentov in je uvod (čeprav neuraden) v celotno pustno dogajanje, saj je to povsem samostojen in ločen ljudski dogodek, ki ni povezan z uradnim karnevalom.

Letos ni bilo organiziranega kurentovega skoka. So pa kurenti zvonili na svečnico zasebno, vsak pri sebi ali v manjših skupinah.[6]

24. Otvoritvena etnografska povorka (6.2.)

[uredi | uredi kodo]

Medcelinsko srečanje etnografskih pustnih likov poteka že od leta 1998, zmeraj na predpustno soboto dopoldan ob 11. uri, kot otvoritvena povorka v 11 dnevno karnevalsko pustno dogajanje. Na njem nastopajo samo tradicionalni etnografski pustni liki iz več evropskih držav. Poleg naših domačih likov kot so kurenti (koranti), baba nosi deda, pokači, ploharji, ruse, piceki, nagajivi medved, orači, vile in pustni plesači, nastopajo še tradicionalne pustne šeme iz tujine kot so Avstrija, Italija, Severna Makedonija, Bolgarija, Hrvaška itd.

Letos je bila zaradi izrednih razmer otvoritvena povorka virtualna. Tudi predaja županje ključa mestne hiše princu karnevala je bila zgolj spletna.

5. Dan kurentovih skupin (10.2.)

[uredi | uredi kodo]

Kljub omejitvam so se na predpustno sredo večer v mestu spontano zbrale skupine kurentov in pred mestno hišo zaplesali obredni ples v krogu.

16. Obarijada (13.2.)

[uredi | uredi kodo]

16. Obarijada zapovrstjo je imela tokrat le dobrodelno noto, brez druženja in tekmovalnega dela, ki ga bodo izvedli še letos takoj ko bo mogoče. Ta običajno poteka na otvoritveni dan kurentovanja na predpustno soboto, letos izjemoma na pustno soboto. Poleg kuhanja obrokov obare, ki so ga razdelili med domačine, so s pomočjo Lions kluba Ptuj in raznih donatorjev večjih ptujskih podjetij, zbrali 12,000 evrov.[7]

Vselej je na predpustno soboto, letos izjemoma na pustno soboto. Obiskovalcev ni bilo, pa tudi prestavljeno je bilo v Pan v Kidričevo.

61. Osrednja mednarodna karnevalska povorka (14.2.)

[uredi | uredi kodo]

Osrednja mednarodna karnevalska povorka je vrhunec vsakoletnega kurentovanja, ki poteka na pustno nedeljo popoldan. Na njej nastopa več tisoč etnografskih in ostalih pustnih mask, tako domačih kot številnih šem iz ostalih evropskih držav, najboljše maske pa so tudi nagrajene. Na njej se zbere v povprečju 50.000 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz tujine. To je ena največjih in najpomembnejših povork v Evropi in svetu.

14. februrarja, na pustno nedeljo, je bila povorka zaradi pandemije odpovedana, uradno organizirana le virtualno, zato pa so preko spleta in lokalnih televizij ponudili etnografsko zabavni TV program.[8] A se je popoldan po starem mestnem jedru neorganizano (brez ograj) sprehodilo nekaj skupin po več deset kurentov, v čudovitem sončnem vremenu pa se je kljub vsemu, spontano zbralo več tisoč gledalcev.[9][10][11][12][13]

61. Pokop pusta (16.2.)

[uredi | uredi kodo]

Pokop pusta poteka na pustni torek, kot pred mestno hišo s sežigom tudi uradno pokopljejo pusta. Sredi poldneva se na Ptuju zapre večino uradov in trgovin, številni Ptujčani pa se našemljeni podajo na ulice nabito polnega starega mestnega jedra, kjer cel dan ob dobri glasbi rajajo do jutra.

Letos pokopa pusta ni bilo, uradno je bil organiziran le virtualno. Za uradni spletni zabavni video z naslovom "Pustni tošek" je poskrbel kralj ptujske komedije Tadej Toš, v katerem je na svoj način delil svoje vtise iz letošnjega nenavadnega kurentovanja. Sprva je bilo predvideno, da bo snemal v studiu, a se je zaradi rahljanja ukrepov v živo sprehodil po središču mesta in komentiral dogajanje.[14][15]

Kljub vsemu so ljudje spontano, popoldan v res lepem številu, sploh veliko mladih je bilo, bili so tudi namaskirani, v mesto pa so prišli v lastni režiji, povsem spontano in spremljali nastop nekaj 10 skupin korantov iz okoliških vasi in se zabavali do poznih večernih ur.[16]

Nagradna ocenjevanja

[uredi | uredi kodo]

Posebna pozornost bo namenjena tudi angažmaju lokalnega prebivalstva za sodelovanje na dveh nagradnih ocenjevanjih. V sodelovanju Zavoda za turizem Ptuj in Kmetijsko gozdarskega zbornice Slovenije-Zavod Ptuj bo potekalo ocenjevanje v dveh kategorijah za:

  • naj ptujski pustni krof, na katerem se bodo za nagrade in laskav naslov lahko potegovali tako ljubiteljski kot profesionalni peki krofov.
  • za najboljšo pustno okrasitev, pa bodo nagrajene najbolj izvirne okrasitve zunanjosti hiš ali stanovanj in njihove okolice.

Princ karnevala

[uredi | uredi kodo]

Na Martinovo 2020, točno ob 11:11 uri, je bil tokrat izjemoma na ptujskem gradu (ne pred mestno hišo) inavguriran novi, že 18. princ karnevala, in sicer vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, ki je dobil prvotno dvoletni mandat za 2021 in 2022, a so mu ga zaradi pandemije podaljšali še za eno leto.[17][18]

Ptujska županja zaradi razmer princu ni predala ključa mestne hiše fizično, ampak le virtualno preko spleta, ki je mestu "vladal" 11 dni.

Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Nagrade za najbolj izvirno karnevalsko masko, ki jih podeljujejo nepretrgoma že od 1961 naprej (z izjemo leta 1960), tako prvič ne boodo podeljene.

Arhivski posnetki in obujanje spominov

[uredi | uredi kodo]
  • Kurentovanje 1975 – mestna tržica (Associated Press)[19]
  • Mitologija kurenta – prikazuje 1960ta, 1970ta, 1980ta, 1990ta (RTV Slovenija)[20]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Pustna nedelja presežkov (stran 1)«. Štajerski tednik. 8. marec 2011.
  2. »61. Kurentovanje se seli na splet (s.1-12)« (PDF). Ptujčan. 29. januar 2021.
  3. »61. ptujsko Kurentovanje bo! Dogodki se selijo na splet«. MMC RTV Slovenija. 29. januar 2021.
  4. »61. mednarodni pustni festival«. kurentovanje.net. 29. januar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. marca 2021. Pridobljeno 29. januarja 2021.
  5. »Ptujska likovna nagrada letos romala v Avstrijo«. ptuj.info. 12. februar 2021.
  6. »Poglejte, kaj se je dogajalo na polnočnem kurentovem skoku«. ptuj.info. 3. februar 2020.
  7. »16. Obarjada Lions kluba Ptuj: letos brez druženja, a z obilo dobrodelnosti«. ptuj.info. 13. februar 2021.
  8. »Nedeljska etnografsko zabavna tv oddaja v živo z Špelo Keržišnik in Tadejem Tošem«. YouTube. 14. februar 2021.
  9. »Ptuj na pustno nedeljo enako živ, pisan in vesel kot pred korono«. MMC RTV Slovenija. 14. februar 2021.
  10. »Gneča v središču Ptuja: Uradna povorka odpovedana, pust ne«. ptuj.info. 14. februar 2021.
  11. »Noben odlok ne prepoveduje sprehoda kurentov! (s.3) / Spomin, ki ne bo zbledel (s.10)«. Štajerski tednik. 12. februar 2021.
  12. »Bejži korona, kurent greǃ (s.1) / Fašenski odbor sporočil: »Ludi, larfe gor« (s.10)«. Štajerski tednik. 16. februar 2021.
  13. »Fašenk je bil in bo (s.10)«. Štajerski tednik. 19. februar 2021.
  14. »Pust bo letos pokopan in usmrčen po spletu«. MMC RTV Slovenija. 16. februar 2021.
  15. »Pustne norčije v središču Ptuja, ulice zajeli kurenti in pisane maškare«. ptujinfo.com. 16. februar 2021.
  16. »Kljub polni tržnici na pokopu pusta kršitev niso zaznali«. ptujinfo.com. 23. februar 2021.
  17. »Hinko Sodinski plemeniti Gall bo letos kljub koronavirusu vladal pustnemu Ptuju«. ptujinfo.com. 26. januar 2021.
  18. »Imamo novega princa karnevala v času pusta bo vladal vitez Hinko Sodinski plemeniti Gall«. ptujinfo.com. 11. november 2020.
  19. »Kurentovanje 1975; dogajanje na tržnici«. Associated Press (AP). 10. februar 1975.
  20. »Mitologija kurenta«. RTV Slovenija. 2000.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]