65. Kurentovanje (2025)

64. Kurentovanje
"Kurentova hiša" zraven gledališča (zgradba z rahlo zelenkasto fasado skrajno desno)
Osnovni podatki
Datum:	22. februar–4. marec 2025
Kraj:	Ptuj, Slovenija
Organizator:	Javni zavod Ptuj
19. princ karnevala:	Francesco Guffante
Glavni etnografski lik:	Kurent (Korant)
Skupni obisk:
Otvoritvena etnografska povorka
22. februar (obisk) :
Mednarodna karnevalska povorka
2. marec (obisk) :
Rekord (2011):	65.000 ljudi

Kurentovanje 2025 je prihajajoči petinšestdeseti uradni ptujski karneval, ki bo med 22. februarjem in 4. marcem, z enajstdnevnim dogajanjem, organiza ga Javni zavod Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj.

Gre za enega najbolj prepoznavnih in mednarodno uveljavljenih karnevalov v Evropi, pa tudi širše. Od leta 2017 je Kurentovo obredje vpisano na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Vsakoletni vrhunec je Mednarodna karnevalska povorka na pustno nedeljo, z povprečno 50.000 obiskovalci.

19. princ karnevala, Francesco Guffante, ptujski mestni sodnik bo drugo leto zapored prevzel oblast.

Dogodek je razdeljen na dva ločena dela: karnevalsko/etnografski prikaz in komercialni program.

Spored kurentovanja

Vsak večer med 23. februarjem in 3. marcem bodo ob 18. uri v mestu nastopali tudi kurenti (koranti).

Uvod v pustni čas

Od	Dogodek	Dan	Obisk
2001	25. kurentov (korantov) skok	Polnočno obredje ob ognju   na Zokijevi domačiji v Budini   (Svečnica – 2. na 3. februar)

Glavni tradicionalni dogodki

Od	Dogodek	Dan	Obisk
Etnografski in karnevalski sprevodi
1998	28. otvoritvena etnografska povorka	predpustna sobota (22.2.)
2017	9. dan kurentovih (korantovih) skupin	predpustna sreda (26.2.)
1873	13. mestni pustni korzo	pustna sobota (1.3.)
2013
2015	11. nočni spektakel
1960	65. mednarodna karnevalska povorka	pustna nedelja (2.3.)
	13. vseslovenska povorka vrtcev	pustni ponedeljek (3.3.)
	65. pokop pusta	pustni torek (4.3.)

Večerni prikazi ptujskih etnografskih likov

Datum	Liki	Dan
V starem mestnem jedru vsak dan ob 18. uri (na pustno soboto izjemoma ob 12.30)
24.2.	Orači, Baba deda nosi, Kurenti in Koranti	predpustni ponedeljek
25.2.	Cigani, Kurenti in Koranti	predpustni torek
27.2.	Kopjaši, Piceki, Vile, Tlačani, Medvedi, Kurenti in Koranti	pustni četrtek
28.2.	Jürek in rabolj, Ploharji, Kurenti in Koranti	pustni petek
1.3.	Kurenti in Koranti	pustna sobota
3.3.	Kurenti in Koranti	pustni ponedeljek

Spremljevalni program

Od	Dobrodelni kuharski dogodek	Dan	Obisk
2006	20. Obarjada	predpustna sobota (22.2.)

Od	Slikarstvo		Dan
2009	17. Ex tempore	Likovna kolonija	predpustna sobota (22.2.)
		Otvoritev razstave	pustna sobota (1.3.)

Zabavno komercialni del

Med 7. februarjem in 1. marcem 2025 je v Dvorani Kampus (ločeno od karnevalskega dela) potekal komercialni del z različnimi glasbenimi izvajalci.

Opis glavnih dogodkov (2025)

Kurentov skok (na svečnico ob polnoči)

Zvonko Križaj (Matevž Zoki II) je hotel obuditi običaj iz otroštva, ko so si njegov oče in sosedje ob Svečnici točno ob polnoči, prvič nadeli zvonce.

Je obredni ples kurentov ob ognju, ki se zgodi vedno na Svečnico, točno ob polnoči na prehodu iz 2. na 3. februar, ki si ga je 2. karnevalski princ Matevž Zoki II. leta 2001 izmislil, oziroma obudil star običaj iz svojega domačega okoliša. Zato vse od tedaj na njegovi domačiji v Budini, nedaleč stran od Ptujske rance in tik pod Ptujskim jezerom, zdaj že tradicionalno vsako leto ta čas poteka ta dogodek. Na njem se zbere tudi več sto kurentov in je uvod (čeprav neuraden) v celotno pustno dogajanje, saj je to povsem samostojen in ločen ljudski dogodek, ki ni povezan z uradnim karnevalom.

Za ta dogodek je značilno, da si kurenti ne nadenejo kožuha, temveč samo zvonce in ježevke.

Otvoritvena etnografska povorka (22.2.)

Medcelinsko srečanje etnografskih pustnih likov poteka že od leta 1998, zmeraj na predpustno soboto dopoldan ob 11. uri, kot otvoritvena povorka v 11 dnevno karnevalsko pustno dogajanje. Na njem nastopajo samo tradicionalni etnografski pustni liki iz več evropskih držav. Poleg naših domačih likov kot so kurenti (koranti), baba nosi deda, pokači, ploharji, ruse, piceki, nagajivi medved, orači, vile in pustni plesači, nastopajo še tradicionalne pustne šeme iz tujine kot so Avstrija, Italija, Severna Makedonija, Bolgarija, Hrvaška itd.

Takoj po koncu povorke se dogajanje preseli na dvorišče minoritskega samostana, kjer kuhajo obaro (Obarjada), ki jo vsako leto organizira Lions klub. Izkupiček od prodaje več tisoč prodanih obar pa gre izključno v dobrodelne namene. Na tem dogodku se je lani zbralo rekordnih 8.000 ljudi.

Dan kurentovih skupin (26.2.)

Dan kurentovih (korantovih) skupin je relativna novost. Poteka od 2017, na predpustno sredo in ga organizira Zveza društev kurentov. Gre izključno za večerni nastop kurentov, ko se v starem mestnem jedru zbere na stotine kurentov.

Mestni pustni korzo (1.3.)

Mestni pustni korzo redno poteka šele od leta 2013 na pustno soboto, saj so ga po dolgem času obudili na 140. obletnico prvega zabeleženega ptujskega mestnega korza iz leta 1873. Na njem nastopajo zgolj gosposki meščani in dame, precej podobno Beneškim maskam.

Nočni spektakel (1.3.)

Nočni spektakel poteka od leta 2015, letos na pustno soboto, kjer nastopajo le demonske maske kot so krampusi, hudiči, parklji, zombiji...

Osrednja karnevalska povorka (2.3.)

Osrednja mednarodna karnevalska povorka je vrhunec vsakoletnega kurentovanja, ki poteka na pustno nedeljo popoldan. Na njej nastopa več tisoč etnografskih in ostalih pustnih mask, tako domačih kot številnih šem iz ostalih evropskih držav, najboljše maske pa so tudi nagrajene. Na njej se zbere v povprečju 50.000 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz tujine. To je ena največjih in najpomembnejših povork v Evropi in svetu.

Leta 2011 pa se je na glavni mednarodni nedeljski povorki zbralo kar 65.000 ljudi, absolutni rekord, ki še do danes ni bil presežen.

Vsesplošna povorka vrtcev (3.3.)

Na pustni ponedeljek je bila dopoldan vsesplošna povorka slovenskih vrtcev. Popoldan pa še otroška maškerada v karnevalski dvorani Campus.

Pokop pusta (4.3.)

Pokop pusta poteka na pustni torek, kot pred mestno hišo s sežigom tudi uradno pokopljejo pusta. Sredi poldneva se na Ptuju zapre večino uradov in trgovin, številni Ptujčani pa se našemljeni podajo na ulice nabito polnega starega mestnega jedra, kjer cel dan ob dobri glasbi rajajo do jutra.

Etnografski liki

Avtohtoni etnografski liki iz Ptujskega polja, Dravskega polja ter z območja Haloz:

"Kurent" ali "Korant" (glavni etnografski lik) "Pustni plesači" (Pobrežje, Videm) "Pokači" (za srečo in blagostanje) "Ploharji" (za čaranje plodnosti) "Orači" (zarišejo magični krog) "Hudič" (bojte, bojte, prihaja) "Kopjaš" (ženitni lik) "Cigani" (Dornava)

"Moža išče kopanja" (slamnata nevesta) "Kurike in piceki" (za dobro letino) "Nagajivi medved" (Ptujsko polje) "Baba deda nosi" (duhovi rajnih) "Jürek in rabolj" (Haloze) "Vile" (Zabovci) "Ruse" (Ptujsko polje)

Princ karnevala

Francesco Guffante, ptujski mestni sodnik, 19. princ karnevala, z dveletnim mandatom, bo ob uradni otvoritvi pusta (22.2.) drugo leto zapored, od županje prejel ključe mestne hiše in za 11 dni prevzel mestno oblast. In jo ob pokopu pusta (4.3.) spet predal nazaj županji.

Bližnji etnografski fašenki

V okolici Ptuja

#	Povorka	Dan	Od
32.	Markovci	pustna sobota	1992
33.	Cirkovci	pustni torek	1993
31.	Cirkulane	pustna sobota	1994
29.	Videm pri Ptuju	pustni ponedeljek	1996
24.	Majšperk	pustna sobota	2000

Zunanje povezave

• kurentovanje.net uradna stran