Kumulanta
Kumulanta n-tega reda slučajne spremenljivke X je v teoriji verjetnosti in statistiki določena z logaritmom funkcije, s pomočjo katere lahko generiramo momente porazdelitve. n-ti odvod je kumulanta n-tega reda. Kumulante se uporabljajo podobno kot momenti verjetnostne porazdelitve. Obe skupini vrednosti sta si po uporabi ekvivalentni. Je pa uporaba kumulant včasih bolj enostavna kot uporaba momentov. Kumulanto n-tega reda označimo s n.
Definicija
[uredi | uredi kodo]Funkcija, ki omogoča izračunavanje kumulant, se označuje z g(t):
n-ti odvod funkcije g(t) je kumulanta n-tega razreda ali
Funkcijo je prvi uvedel danski astronom in matematik Thornwald Nicolai Thiele (1838 -1910).
Lastnosti
[uredi | uredi kodo]Invariantnost na premik:
- za n ≥ 2
kjer je c konstanta
Kumulante kot funkcije momentov
[uredi | uredi kodo]Navedenih je nekaj povezav med momenti in kumulantami:
Kumulante nekaterih diskretnih porazdelitev
[uredi | uredi kodo]Izrojena porazdelitev (konstantna slučajna spremenljivka) pri kateri je X = 1. Zanjo velja g '(t) = 1. Prva kumulanta κ1 = 1, ostale kumulante κ2, κ3, … so nič.
Bernoullijeva porazdelitev
Če je p = 1, potem velja, da imamo konstantno naključno spremenljivko z X = 1.
Odvod funkcije g(x) je enak g '(t) = ((p −1−1)•e−t + 1)−1.
Prvi dve kumulanti sta:
- κ1 = g '(0) = p in
- κ2 = g ' '(0) = p•(1 − p) .
Vsako naslednjo kumulanto lahko izračunamo iz obrazca
Geometrična porazdelitev
Odvod funkcije g(x) je enak g '(t) = ((1 − p)−1•e−t − 1)−1.
Prvi kumulanti sta
- κ1 = g '(0) = p−1 − 1,
- κ2 = g ' '(0) = κ1•p − 1.
Poissonova porazdelitev
Prvi odvod funkcije g(x) je enak g '(t) = μ•et.
Vse kumulante so enake: κ1 = κ2 = κ3 = ...= μ.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Kumulante na MathWorld (angleško)