Pojdi na vsebino

Mia Žnidarič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mia Žnidarič
Portret
RojstvoMirjana Žnidarič
9. december 1962({{padleft:1962|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) (61 let)
Državljanstvo SFRJ
 Slovenija
Poklicpevka, jazzovska glasbenica
Leta aktivnosti1989-danes
Domači krajFala, Ruše
ZakonciSteve Klink

Mia (Mirjana) Žnidarič Klink,[1] slovenska pevka jazz glasbe, * 9. december[2] 1962[navedi vir]

V 90-ih letih je postala najpopularnejša pevka jazza v Sloveniji.[3] K temu je pripomogla njena glasba v slovenskem filmskem hitu Babica gre na jug.[2] Njene bolj znane pesmi so A si ti, al' nisi ti (1993),[4] Mala terasa (z Matjažem Šemrovom in Magnificovo skupino U'redu)[5][6] in Dan je drugačen (1999).[7]

Je altistka.[8] S petjem se resno ukvarja od leta 1989.[9] Njene pesmi so tako v slovenščini, kot v angleščini.[10]

Med pisci besedil za njeno glasbo so Svetlana Makarovič, Elza Budau, Milan Dekleva in Feri Lainšček.[11][12] Sodelovala je s Celjskim plesnim orkestrom Žabe,[13] Janom Plestenjakom,[14] Danilom Kocjančičem,[15] skupino Miladojka Youneed,[16] Primožem Grašičem,[17] Big Bandom RTV Slovenija,[18] Steve Klink triom[19] (včasih tudi kvartet)[20] in Simfoničnim orkestrom RTV.[21]

Bila je ena od slovenskih ambasadorjev evropskega leta boja proti revščini 2010.[22]

Mladost

[uredi | uredi kodo]

Rodila se je v revni kmečki družini s Fale v občini Ruše.[5] Kot priučena delavka[navedi vir] je v tovarni v Rušah delala devet let.[10] Starši njene odločitve za glasbo niso podpirali.[5]

Petje

[uredi | uredi kodo]

Njene vzornice so bile Billie Holiday, Ella Fitzgerald, Sarah Vaughan, Dinah Washington, Nancy Wilson in Etta Jones.[23] Kasneje je izrazila občudovanje nad Joni Mitchell.[24]

Leta 1986 jo je trobentač David Jarh, ki je takrat študiral jazz na Akademiji v Gradcu, spoznal z glasbeniki v Gradcu in Ljubljani.[5] Pri 27. letih je spoznala Nina de Gleria. Takrat se je iz Maribora preselila v Ljubljano in začela peti v jazzovskih klubih. Nastopala je tudi v ljubljanski diskoteki Turist.[2] Tehniko petja je najprej izpopolnjevala pri prof. Bredi Brkič[navedi vir], nato v Ljubljani pri prof. Nadi Žgur in nazadnje še pri prof. Jasni Spiller.[5] Eno leto je delala kot natakarica v Mestni galeriji, potem pa je srečala Vincija Voguea Anžlovarja.[24] Posodila je glas glavni igralki v filmu Babica gre na jug (pesem All of You, ki sta jo napisala režiser filma in Milko Lazar). Tudi člane namišljenega ansambla so v filmu igrali ljudje, ki niso izvajali slišane glasbe.[9][25][26]

Najraje je pela balade, pri srcu ji je bila tudi improvizacija.[27][5] Bila je ena od glasbenih gostov na prvi kaseti Jana Plestenjaka.[14] Na začetku je nastopala z Markom Bohom (klaviature), Blažem Jurjevičem (bas kitara), Matevžem Smerkolom (kontrabas) in Markom Juvanom (bobni).[9][28] Sodelovala je tudi z Davidom Jarhom.[29] Kasneje jo je spremljal Steve Klink trio (Steve Klink (klavir in klaviature), Žiga Golob (kontrabas) in Kruno Levačić (bobni)).[3][27][30] Nastopila je na koncertih ob 80. obletnici Mojmirja Sepeta[31] in Jureta Robežnika.[32]

O albumih

[uredi | uredi kodo]

Kako je lep ta svet in glasba iz filma Babica gre na jug (1992)

[uredi | uredi kodo]

Snemala je prevod nekaterih jazz standardov v slovenščino poleti leta 1993 na Tivolskem gradu pred občinstvom.[5]

Ne, ne, ker se ne sme (1995)

[uredi | uredi kodo]

Vsebuje poslovenjene jazzovske standarde. Je koncertna plošča, ki jo ima Žnidaričeva za polomijo.[30][21]

Hold My Hand (1995)

[uredi | uredi kodo]

Posnet je bil leta 1995 v Studiu Tivoli. Sodelovali so nemški kontrabasist Henning Gailing, Steve Klink in irski bobnar Darren Beckett. Vsebuje jazzovske standarde in tekste v angleščini. Producent je bil Janez Križaj.[33][34][35][36]

Škrat sanjavec (1993)

[uredi | uredi kodo]

Besedila je napisal Feri Lainšček, glasbo v zvrsti jazza in rocka z latinoameriškim pridihom, ki je slikala posamezne teme in značaje živali, pa Nino de Gleria. Bil je označen za enega redkih glasbenih izdelkov za otroke poleg pesmi Svetlane Makarovič, ki ni diletantski in nedopustno bebav.[37]

Pobarvanka (1998)

[uredi | uredi kodo]

Besedila je prispeval Feri Lainšček, glasbo in aranžmaje pa Steve Klink. Nastopili so številni gostje. Posnet je bil v studiu Metro pod taktirko glasbenega producenta Janeza Križaja. Črnobele fotografije za album je posnela Neca Falk. Žnidaričeva je imela veliko težav pri pridobivanju sponzorjev za ta projekt.[38][39][10]

Iskre (2000)

[uredi | uredi kodo]

Besedila sta ustvarila Svetlana Makarovič in Feri Lainšček, glasbo pa je napisal Steve Klink. Pesem Ljubezen je zakleti grad je zapela z Otom Pestnerjem.[11]

Preblizu, predaleč (2004)

[uredi | uredi kodo]

Spremljal jo je Big Band RTV SLO pod vodstvom Milka Lazarja. Glasbeni slog je mešanica jazza in country folka. Fotografije je posnela Neca Falk, za oblikovanje je poskrbel Metod Vidic.[21]

Nevidni orkester (2008)

[uredi | uredi kodo]

Na njem so za glasbeno spremljavo poskrbeli Primož Grašič, Tadej Tomšič, David Jarh in Emil Spruk, člani Big Banda RTV. Prvi posnetki so nastali s triom Stevea Klinka v Kölnu.[40]

Z dotikom (2018)

[uredi | uredi kodo]

Na albumu so sodelovali basist Volker Heinze, bobnar Marcus Rieck in pihalec François de Ribaupierre, posnet je bil v studiu Topaz v Kölnu. Besedila so prispevali Feri Lainšček, Milan Dekleva in Elza Budau.[12] Naslovnico je oblikoval Boštjan Pavletič, fotografije je posnel Tone Stojko.[41]

Zasebno

[uredi | uredi kodo]

Poročena je s Steveom Klinkom, Američanom iz Iowe,[42] ki mu pripisuje zaslugo, da kljub slabim odnosom z nekaterimi slovenskimi kolegi ni odnehala.[10] Spoznala sta se prek Krunoslava Levačića.[43] Oba se borita s kronično boleznijo, Mia z luskavico, Steve pa s Chronovo boleznijo.[44] Z glasbo ni obogatela, v nekem intervjuju je povedala, da si ne more privoščiti avta.[10]

Življenje v Nemčiji

[uredi | uredi kodo]

Pet let je živela in delala v Kölnu v Nemčiji, kjer se od ljudi, ki niso bili glasbeniki, ni čutila sprejeto. Ni smela obešati perila na balkon in puščati čevljev pred vrati, nikoli tudi niso želeli navezati stikov z njo. Bilo je veliko vožnje od kluba do kluba za majhen denar.[45][40][41]

Nagrade in nominacije

[uredi | uredi kodo]

Zlati petelin

[uredi | uredi kodo]
  • 1996
    • Jazz izvajalec (Hold my hand)
    • Jazz album (Hold my hand)
    • Album v tujem jeziku (Hold my hand)
  • 1997
    • Jazz izvajalec nominacija
    • Jazz album (I wish I know how) nominacija
    • Album v tujem jeziku (I wish I know how) ft. Steve Klink trio
  • 1999
    • Jazz album (Pobarvanka)

Diskografija

[uredi | uredi kodo]
  • Kako lep je ta svet (Corona, 1992)
  • I’ts Just Luck (Corona, 1992)
  • Mia in škrat sanjavec (Škratovsko društvo Sanjale, 1993)
  • Ne, ne, ker se ne sme (Corona, 1995)
  • Hold My Hand (Corona, 1995) - s Triem Steva Klinka
  • I Wish I Knew How (Catsrecords, 1996) - s Triem Steva Klinka
  • Pobarvanka (Nika, 1998) - s Triem Steva Klinka
  • Iskre (Nika, 2000)
  • My Favorite Things / A si ti al nisi ti moj ljubi (Corona, 2003)
  • Preblizu, predaleč (ZKP RTV Slovenija, 2004) - z Big Bandom RTV Slovenija in dirigentom Milkom Lazarjem
  • Nevidni orkester (Založba Sanje, 2008)
  • Love You Madly (ZKP RTV Slovenija, 2010) - z Big Bandom RTV Slovenija in dirigentom Tadejem Tomšičem
  • I Like Pie, I Like Cake (US Embassy Ljubljana, 2013) - s Triem Steva Klinka
  • Z dotikom (samozaložba, 2018)
  • Obarvana (ZKP RTV Slovenija, 2023) - z Big Bandom RTV Slovenija in dirigentom Stevom Klinkom

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »MIRJANA MIA ŽNIDARIČ KLINK - JAZZ PEVKA«. CompanyWall Business. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 »MIA ŽNIDARIČ - Izvajalci - NIKA records«. www.nika.si. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  3. ↑ 3,0 3,1 Koncert Mie Žnidarič, str. 10, Dolenjski list, 09.februar 1996, letnik 47, številka 6
  4. ↑ Lestvice Radia Celje, str. 25, Novi tednik NT in RC, 21. januar 1993, letnik 47, številka 3
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 Domotožno potovanje: Skica prve dame slovenskega Jazza - Mie Žnidarič, str. 25, Senič, Greta (14. januar 1993), Novi tednik NT in RC, letnik 47, številka 2
  6. ↑ »Skorajšnja selitev v Sarajevo«. siol.net. 22. avgust 2008. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  7. ↑ Lestvica Radia Kranj, str. 47, Gorenjski Glas, 5. februar 1999, letnik 52, št. 10
  8. ↑ Pogovor s pisateljem »Pogovorov s pisatelji« Brankom Hofmanom, str. 7, Emeršič, Jakob (14. december 1989), Tednik (Ptuj), letnik 42, številka 48
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 “Kako lep je ta svet!” Jazz pevka Mia Žnidarič privabila veliko Metličanov, str. 8, Dolenjski list, 29. julij 1993, letnik 44, številka 30
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 Z Mio Žnidarič je dan drugačen (intervju), str. 36, Brglez, Simona (10. junij 1999), Novi tednik NT in RC, letnik 53, številka 23
  11. ↑ 11,0 11,1 Ekspres, ekspres, str. 30, Špegel, Stane (07.december 2000), Novi tednik NT in RC, letnik 54, številka 49
  12. ↑ 12,0 12,1 Uredništvo (24. julij 2019). »»V določene pesmi se zaljubim, drugih ne morem peti««. www.delo.si. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  13. ↑ Tradicionalni Žabji koncert, str. 10, Beškovnik, Živko (23. december 1999), Novi tednik NT in RC, letnik 53, številka 51
  14. ↑ 14,0 14,1 Jan v svojem stilu, str. 27, Kovačič, L. Slavc (24. februar 1994), Novi tednik NT in RC, letnik 48, številka 8
  15. ↑ Novi sijal izgubljene ljubezni: Šestnajst starih uspešnic Danila Kocjančiča v novi preobleki, str. 26, Novi tednik NT in RC, 23.12.1994, letnik 48, številka 51
  16. ↑ NOVA KASETA: Miladojka Youneed, str. 6, Papler, D. (05. avgust 1993), Tednik (Ptuj), letnik 46, številka 31
  17. ↑ "Vedno mislim, da znam premalo", str. 12, K. Igor (26. september 1997), Gorenjski Glas, letnik 50, št. št. 76
  18. ↑ Uredništvo (24. julij 2019). »»V določene pesmi se zaljubim, drugih ne morem peti««. www.delo.si. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  19. ↑ »MIA ŽNIDARIČ & STEVE KLINK TRIO (Slovenija, ZDA) Imago Sloveniae«. imagosloveniae.net. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  20. ↑ Kavčič, Igor (17. avgust 2009). »Za uvod foto jazz«. arhiv.gorenjskiglas.si. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  21. ↑ 21,0 21,1 21,2 »Razposajena energija«. Dnevnik. 5. september 2004. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  22. ↑ Kr./STA, Ti (12. februar 2010). »Se bo revščina še povečala?«. www.delo.si. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  23. ↑ Kasal, Zlatica (5. avgust 2011). »Pod streho koprske Taverne bo nocoj koncert Mie Žnidarič«. primorske.si. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  24. ↑ 24,0 24,1 Tavčar, Matjaž (28. april 2018). »Mia Žnidarič: Ne verjamem v poneumljanje besedil!«. Veseljak.si. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  25. ↑ Novosti, str. 13, Gorenjski Glas, 15. januar 1993, letnik 46, št. 4
  26. ↑ Štamcar, Miha (12. april 2014). »Deset izmišljenih slovenskih filmskih ansamblov«. Dnevnik. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  27. ↑ 27,0 27,1 Jazz na ulici pod streho, str. 31, Novi tednik NT in RC, 27.junij 1996, letnik 50, številka 26
  28. ↑ Književniki v fotografiji, str. 6, Dolenjski list, 13. februar 1992, letnik 43, številka 7
  29. ↑ Med glasbo in elektrotehniko: Skica mladega celjskega trobentača Davida Jarha, str. 25, Novi tednik NT in RC, Senič, Greta (11. februar 1993), letnik 47, številka 6
  30. ↑ 30,0 30,1 Mia Žnidaric & Steve Klink trio, str. 30, Špegel, Stane (20. junij 1996), Novi tednik NT in RC, letnik 50, številka 25
  31. ↑ P, A. (16. junij 2010). »Poletna noč v Križankah«. www.delo.si. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  32. ↑ M, Z. (30. maj 2013). »Deloskop napoveduje: La Vie en Rose, posvečen Juretu Robežniku«. www.delo.si. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  33. ↑ Glasbeni Express, str. 27, Špegel, Stane (20. julij 1995), Novi tednik NT in RC, letnik 49, številka 29
  34. ↑ Glasbeni Express, str. 27, Špegel, Stane (26. oktober 1995), Novi tednik NT in RC, letnik 49, številka 43
  35. ↑ Koncert Mie Žnidarič, str. 34, Gorenjski Glas, 13. oktober 1995, letnik 48, št. 81
  36. ↑ »Henning Gailing – Jazz Kontrabass in Köln«. Henning Gailing (v nemščini). Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  37. ↑ Škrat Sanjavec: otroška predstava Plesnega foruma Celje, str. 10, Kos, Neja (26. januar 1995), Novi tednik NT in RC, letnik 49, številka 4
  38. ↑ Glasbeni Ex-Press, str. 37, Špegel, Stane (8. oktober 1998), Novi tednik NT in RC, letnik 52, številka 40
  39. ↑ Glasbeni Ex-Press, str. 37, Špegel, Stane (22. december 1998), Novi tednik NT in RC, letnik 52, številka 51
  40. ↑ 40,0 40,1 Šulc, Katja (21. april 2008). »Mia Žnidarič: Vse njene žive barve«. Dnevnik. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  41. ↑ 41,0 41,1 Zemljič, Petra (12. februar 2018). »Mia Žnidarič: Štirinajsti album za trideset let«. www.vecer.com. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  42. ↑ Mager, Ingrid (29. maj 2012). »Popotovanje po hrepenečih prostranstvih«. Dnevnik. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  43. ↑ Matoz, Zdenko (15. februar 2018). »Mia Žnidarič: Enostavno sem morala peti«. www.delo.si. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  44. ↑ »Mia Žnidarič: Boj za moževo življenje«. Govori.se. 24. december 2010. Pridobljeno 2. avgusta 2020.
  45. ↑ Žabe v Unionu, str. 26, Novi tednik NT in RC, 24. december 2002, letnik 56, številka 52

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mia_Žnidarič&oldid=5977725«