Nadškofija Beograd
Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Nadškofija Beograd Archidiœcesis Belogradensis Beograjska nadškofija | |
---|---|
Področje | |
Država | Srbija |
Metropolija | Metropolija Beograd |
Sufragani | Škofija Subotica Škofija Zrenjanin |
Dekanije | 2 |
Statistika | |
Površina | 50.000 km2 |
Prebivalcev - Skupno - Katoličani | (2017) 5.500.000 50.000 (približna ocena) (0,9%) |
Župnije | 17 |
Splošno | |
Verska skupnost | rimskokatoliška |
Obred | rimski obred |
Ustanovitev | 1924 |
Stolnica | Marijino vnebovzetje na Vračarju |
Sostolnica | Kristus Kralj |
Zavetnik | Kristus Kralj |
Vodstvo | |
Papež | Frančišek |
Major Archbishop | Ladislav Nemet |
Nadškof metropolit | Ladislav Nemet |
Zemljevid | |
Zemljevid nadškofije | |
Uradna stran | |
Website of the Archdiocese | |
Catholic-hierarchy.org |
Nadškofija Beograd (latinsko Archidiœcesis Belogradensis; srbohrvaško Beogradska nadbiskupija; slovensko: Beograjska nadškofija; madžarsko Belgrádi főegyházmegye) je rimskokatoliška nadškofija in metropolija s sedežem v Beogradu.[1]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Z namenom, da bi končno uredili odnose med Katoliško Cerkvijo in Kraljevino Srbijo, je bil podpisan uradni konkordat s Svetim sedežem 24. junija 1914. V drugem členu je določeno, da bo ustanovljena v takratni Srbiji nadškofija s sedežem v Beogradu ter sufraganska škofija s sedežem v Skopju.[2] Ker je takrat izbruhnila Prva svetovna vojna, je ostalo le pri sporazumu. Po dolgih diplomatskih pogajanjih je naslednica Kraljevine Srbije - Kraljevina Jugoslavija[3], ki je nastala 1918 najprej z imenom SHS, začela uresničevati selektivno nekatere točke konkordata in tako je bila:
- 29. oktobra 1924: razglašena Beograjska nadškofija
- 16. decembra 1986: razglašena Beograjska metropolija
Beograjski škofje in nadškofje
[uredi | uredi kodo]- Apostolski upravitelj
- Josip Juraj Strossmayer (23. september 1851-1897; se odpovedal)
- Beograjski škofje
- Andrej OP (†1322)
- Biagio Giovanni OFM (8. februar 1432)
- Stefano Petri (30. april 1438)
- Tomaž (16. april 1450)
- Marin Ibrišimović OFMObs (7. oktober 1647 – 21. januar 1650)
- Matej Benlič OFM (27. februar 1651 – 30. januar 1674)
- Robert Korlatovič OFM (6. maj 1675 - julij 1675; se odpovedal)
- Jožef Ignác de Vilt (22. december 1800 – 26. avgust 1806)
- Štefan Cech (26. september 1814 – 8. januar 1821)
- Venčeslav Šoić (23. december 1858 – 8. januar 1869)
- Ivan Pavlešič (4. julij 1871 – 1893)
- sedisvakanca (1894-1923)
- Beograjski nadškofje
- Ivan Rafael Rodić, OFM (29. oktober 1924 – 28. november 1936; se odpovedal)
- Josip Antun Ujčić (28. november 1936 – 24. marec 1964; se odpovedal)
- Gabrijel Bukatko (24. marec 1964 – 4. marec 1980; se odpovedal)
- Alojz Turk (4. marec 1980 – 16. december 1986; se odpovedal)
- Franc Perko (16. december 1986 – 31. marec 2001; se odpovedal)
- Stanislav Hočevar, SDB (31. marec 2001 – 5. november 2022; se odpovedal)
- László Német, SVD (5. november 2022 – sedaj)
Sufraganski škofiji
[uredi | uredi kodo]Naslovna škofija na ozemlju nadškofije
[uredi | uredi kodo]Župnije
[uredi | uredi kodo]- Dekanija Beograd
- Kristus Kralj na Kronski (Krist Kralj), Beograd
- Sv. Anton Padovanski na Rdečem križu (Sv. Antun Padovanski na Crvenom krstu), Beograd
- Sv. Ciril in Metod na Čukarici (Sv. Ćiril i Metod na Čukarici), Beograd
- Sv. Jožef Delavec na Zeleni Karaburmi (Sv. Josip Radnik na Karaburmi), Beograd
- Sv. Peter pri Politiki (Sv. Petar kod „Politike“), Beograd
- Beograjska stolnica Marijinega vnebovzetja na Vračarju (Beogradska katedrala Uznesenje Blažene Djevice Marije na Vračaru), Beograd
- Sv. Janez Krstnik v Smederevem (Sv. Ivan Krstitelj), Smederevo
- Sv. Ana v Šabcu (Sv. Ana), Šabac
- Sv. Družine v Valjevem (Sv. Obitelj), Valjevo
- Dekanija Niš
- Povišanje sv. Križa v Nišu (Uzvišenje svetoga Križa), Niš [5]
- Sv. Barbara na Ravni Reki (Sv. Barbara), Ravna Reka
- Sveti Jožef v Kragujevcu (Sv. Josip), Kragujevac
- Sv. Jurij v Zaječarju (Sv. Juraj), Zaječar
- Sv. Ludvik v Boru (Sv. Ljudevit), Bor
- Sv. Nadangel Mihael v Kraljevem (Sv. Mihael Arkanđel), Kraljevo
- Sv. Mati Terezija v Aleksincu (Sv. Majka Terezija), Aleksinac
- Sv. Leopold Mandič v Jagodini (Sv. Leopold Mandić) Jagodina [6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Catholic Hierarchy: Archdiocese of Beograd
- ↑ Concordat between the Holy See and the Realm of Serbia in 1914
- ↑ Kraljestvo Jugoslavija je večkrat menjalo uradni naziv; da se izognemo nesporazumom, je v besedilu za Staro Jugoslavijo v tem in drugih mojih člankih redno uporabljen najpogostejši naziv in sicer Kraljevina Jugoslavija; za Novo Jugoslavijo pa naziv SFR Jugoslavija, čeprav je tudi ta nekajkrat menjala uradni nazi.
- ↑ Catholic Hierarchy: Titular See of Naissus
- ↑ 1881-2013 je bil zavetinik Srce Jezusovo; tega leta je nadškof Hočevar dal napraviti ob 1700-letnici Milanskega odloka mozaik Rupniku z motivom „Najdenja sv. Križa“ ter preimenoval patrona, češ da pravoslavci ne častijo Srca Jezusovega
- ↑ Mesto Jagodina se je v času Nove Jugoslavije imenovalo nekaj časa Svetozarevo
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Nadaljnje branje
[uredi | uredi kodo]- Srećko Majstorović OFM: Ivan Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup. Srećko Majstorović, Slavonski brod 1971. 84 strani.
- Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Beograjska nadškofija
[uredi | uredi kodo]- (latinsko)
- Eubel, Konrad (1923). Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) (v Latin). Zv. 3. Monasterii Sumptibus et typis librariae.
{{navedi knjigo}}
: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
- (angleško)
Katoliška Cerkev v Srbiji in Jugoslaviji
[uredi | uredi kodo]- (srbsko)
- (hrvaško)
- Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio)
- Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)
- Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine