Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija
| Glavna stran | Pogovor | Predloga za članek | Taksonomski viri | Taksonomke | Sodelavci | Želeni članki |
 | Ta WikiProjekt je mesto za usmerjeno sodelovanje wikipedistov. Veseli smo vseh novih članov, zato ste vabljeni k vpisu! |
Wikiprojekt Taksonomija je namenjen predvsem predstavitvi taksonomije in razmerij med živimi organizmi, kot tudi njihovimi izumrlimi sorodniki, v strukturi drevesa. Je osnova, na katerem se bodo morda razvili posamezni, na posamezne skupine živih organizmov usmerjeni projekti.Ker na svetu živi več milijonov vrst, ne bodo vključene vse, želimo pa jih vključiti, kolikor nam podatki, čas in zanimanje dopuščajo.
Najprej, pomembna opomba:
Tu gre le za predloge, ki naj vam pomagajo in jim ni treba nujno slediti. Če pa ne veste, kaj bi napisali ali kje bi začeli, vam bodo naslednje smernice morda v pomoč. Predvsem pa si želimo, da bi pisali članke!
Povsem novim uporabnikom svetujemo ogled Vodiča po Wikipediji V Wikipediji stremimo k navajanju virov. Članke poimenujte v skladu z dogovori o poimenovanju in spodnjim dogovorom.
Navodila
[uredi | uredi kodo]Naslovi člankov in domača imena
[uredi | uredi kodo]Domače ime uporabimo, kadar je splošno sprejeto (npr. ptiči) ali kadar je dobro poznano in zadosti specifično. Sicer uporabimo znanstveno ime.
Pri uporabi domačih imen veljajo naslednje smernice:
- imena vrst in rodov naj bodo v ednini, imena vseh višjih taksonomskih enot naj bodo v množini
Pri uporabi znanstvenih imen veljajo naslednje smernice:
- imena rodov pišemo ležeče in z veliko začetnico — Homo, Rosa, Saccharomyces.
- Vrstne pridevnike pišemo ležeče in za imenom ali okrajšavo imena rodu — Homo sapiens ali H. sapiens, nikoli pa samo sapiens, saj taki označevalci niso nujno specifični. Vedno jih pišemo z malo začetnico.
- Imena višjih taksonomskih skupin pišemo z veliko začetnico, vendar pa neležeče — Hominidae, Mammalia, Animalia.
Kadar posamezna skupina vsebuje samo eno podskupino, naj bosta obe obravnavani v istem članku. Če domače ime ne obstaja, naj bo naslov članka najpogosteje uporabljano znanstveno ime. Kadar se vsa uporabljajo približno enako pogosto, naj bo naslov znanstveno ime najnižjega ranga. Za rod, ki vsebuje eno samo vrsto, pa naj se uporablja ime rodu, saj je del dvočlenskega imena — red Amphionidacea, ki ima eno samo vrsto Amphionides reynaudii, naj bo obravnavan pod naslovom Amphionides.
Vse vrste ne potrebujejo samostojnega članka. Tu je najpreprosteje in verjetno najbolje biti brez pravil: če imate čas in energijo, da opišete katero izmed skrajno obskurnih podvrst, za katero večina ljudi verjetno ni nikdar niti slišala, jo opišite! V splošnem pa je najbolje, kadar koli je verjetno, da besedila ne bo več kot za kratko, neželeno škrbino, posamezne vrste združiti v en sam članek. Tega lahko, če zadosti zdraste, pozneje vedno razdelite.
Praktično je ustvarjati članke v »padajočem« vrstnem redu. To pomeni, da začnemo s članki o družinah, nato sledijo rodovi in vrste. Kadar ugotovite, da podatkov ni zadosti ali kjer gre za resnično majhno družino ali rod, pustite podatke o vrsti kar v članku o družini ali rodu.
Taksonomke
[uredi | uredi kodo]- Za podrobnejše delovanje ročnega sistema taksonomk, glejte Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija/Uporaba taksonomskih predlog
| Narcisa | |
|---|---|
| |
| Narcissus poeticus | |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Kraljestvo: | Plantae (rastline) |
| Klad: | Tracheophytes (višje rastline) |
| Klad: | Angiosperms (kritosemenke) |
| Klad: | Monocots (enokaličnice) |
| Red: | Asparagales (beluševci) |
| Družina: | Amaryllidaceae (narcisovke) |
| Poddružina: | Amaryllidoideae |
| Pleme: | Narcisseae |
| Rod: | Narcissus (narcisa) L. |
| Tipska vrsta | |
| Narcissus poeticus | |
| Podrodovi | |
Vsak članek o živem bitju oz. skupini živih bitij mora na začetku vsebovati t. i. taksonomko - tabelo z njegovo uvrstitvijo v sistem in nekaterimi drugimi podatki za hitro razpoznavo obravnavanega pojma. Dodatni taksonomski podatki, npr. razlaga o določitvi taksonov in njihovim razlikovanjem med različnimi sistemi, pa spadajo v telo članka. Značilna taksonomka je prikazana na desni (spada na vrh strani Narcisa).
Taksonomka ima tri glavne razdelke:
- naslov z imenom skupine, ki mu včasih sledi slika za ponazoritev
- razpredelnico z uvrstitvijo skupine v tipičnem klasifikacijskem sistemu
- dno z različno vsebino; lahko gre za dvočlensko ime taksona ali pa seznam nižjih skupin obravnavanega taksona
Pogosto so dodani še drugi elementi, ki pa niso (nujno) standardizirani:
- življenjsko območje (glej npr. orka)
- sopomenke (evropski jastog)
- klasifikacije organizacij vzrediteljev (dingo)
- ohranitveno stanje (glej Wikipedija:Ohranitveno stanje)
Položaj: taksonomka v splošnem spada v zgornji desni kot, razen kadar je bil na pogovorni strani članka sprejet drugačen dogovor - npr. kadar glavni predmet članka ni v taksonomki predstavljena biološka skupina.
Pri kultivarjih — gojenih varietetah rastlin — uporabi namesto taksonomke {{Infopolje Kultivar}}, kot je to opisano na podstrani infopolje kultivar.
Taksonomk tudi ne uporabljajte za pasme živali. Namesto tega uporabite druge ustrezne predloge, npr. {{Infopolje Pasma psov}}, {{Infopolje Pasma mačke}}, {{Infopolje Pasma perutnine}}, {{Infopolje Konj}} ali {{Infopolje Pasma živali}}.
Kategorije
[uredi | uredi kodo]Glavne skupine naj imajo svoje lastne kategorije. Kjer je le mogoče, naj bodo poimenovane v množini. Vanje na splošno spadajo le članki o glavnih podskupinah, bolj specifični članki pa v ustrezne podkategorije. Kjer pa je v samostojnih člankih opisanih le nekaj člankov skupine, gredo lahko neposredno v glavno kategorijo. Pri razdeljevanju kategorij bodite pragmatični, prizadevajte pa si za velikost od 10 do 50 člankov.
Vedite, da lahko kategorije poleg taksonov vsebujejo tudi neformalne skupine. Tako lahko npr. kategorija prvaki vključuje članek ali podkategorijo opice, čeprav opic ne obravnavamo kot formalno skupino. Vključujejo lahko tudi nekatere druge članke, ki se nanašajo specifično na člane skupine, četudi ne gre za članke o njih, npr. evolucija prvakov.
Članke o vrstah in nižjih taksonomskih kategorijah (ne pa tudi višjih) dodajajte v kategorije po celinah. Te so razdeljene glede na to ali gre za rastlinsko (flora) ali živalsko (favna) vrsto. Posebnost sta kategoriji Kategorija:Flora Slovenije in Kategorija:Favna Slovenije, ki zajemata slovenske vrste. Zgled: rdeči bor raste v Evropi (vključno s Slovenijo) in Aziji. Kategorizacija gre torej tako:
[[Kategorija:Borovke]] (sistematska)
[[Kategorija:Flora Azije]]
[[Kategorija:Flora Evrope]]
[[Kategorija:Flora Slovenije]]
Krovni kategoriji za vsako celino in Slovenijo se lahko delita naprej po taksonomskih kategorijah če je v njih preveč člankov - Kategorija:Ptiči Evrope, Kategorija:Sesalci Evrope ipd. Kategorizacija za druge države je neumestna in nepotrebna.
Izbrani članki
[uredi | uredi kodo]
Skupnost Wikipedije je nekatere članke v okviru tega Wikiprojekta zaradi njihove odličnosti označila kot izbrane članke. Ti so lahko dober zgled pri pisanju:
Seznam opravil
[uredi | uredi kodo]- Na pogovorno stran članka, ki mu manjkajo taksonomski podatki, dodajte oznako
{{ManjkaInfopolje|Taksonomka}}.
Želeni članki
[uredi | uredi kodo]- Manjkajoči in škrbinski članki o višjih taksonomskih kategorijah (do vključno razredov)
- Manjkajoči in škrbinski članki o vrstah iz seznama člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija, še posebej pa člankov, ki bi jih morala imeti slovenska Wikipedija.